Zgodovina šole

Za ustanovitev osnovne šole v Šentjanžu ima veliko zaslug župnik Ignacij Ciglar, ki je Šentjance spodbudil, da so 1839 leta ustanovili šolo in 1841 zanjo sezidali poslopje. Šolsko poslopje, v katerem je danes krajevni urad in pošta, je imela dovolj prostora za 60 – 70 otrok. V prvem desetletju delovanja šentjanške šole je bilo ob delavnikih okrog 45 učencev, ob nedeljah in praznikih pa je prihajalo v šolo še kakih 50 ucencev in učenk, ki so jo imenovali »nedeljska šola«. Šolske klopi so nabavili šele leta 1857. Šentjanška šola je bila do 1901 enorazrednica, od tega leta naprej pa je bila trirazrednica. Leta 1909 je postala šola štirirazrednica in je dobila še četrto učiteljsko delovno mesto. Petega učitelja je dobila 1913 leta in šestega učitelja leta 1924, ko je postala šestrazrednica.
Junija 1901 so začeli zidati novo šolsko poslopje z drvarnico, pralnico in kletjo. že 4. oktobra 1902 so novo šolsko poslopje blagoslovili in slovesno odprli. Postavili so ga na prostoru, na katerem danes stoji sušilnica za hmelj. Enonadstropno poslopje je imelo v pritličju dvosobno stanovanje za šolskega upravitelja, pisarno in še dve sobi za učitelje, ki pa so jih 1909 preuredili v učilnico, v nadstropju pa tri učilnice. Še leta 1931 je v krškem okraju imelo toliko učilnic samo šest šol, več učilnic šest šol, manj pa kar 19 šol. Pri novi šentjanški šoli so uredili lep šolski vrt, leta 1905 so na njem postavili čebelnjak. Vinko Berce je na šolskem vrtu in čebelnjaku usposobil več generacij za sodobno sadjarstvo in čebelarstvo in pripomogel k dvigu šentjanškega sadjarstva.
Šolska kronika pravi, da je bilo 1851 leta 150 učencev, leta 1929 je bilo v šolskem okolišu 398 hiš s 2063 prebivalci in 366 ucencev, v šolskem letu 1930 – 1931 334 učencev, v šolskem letu 1938 – 1939 že 431 učencev, leta 1941 pa 455 učencev. Leta 1941 je na šentjanški šoli poučevalo šest učiteljic, dva učitelja in dva veroučitelja. Do januarja 1946 je število učencev padlo na vsega 256!
Na Kalu, kasnejši podružnici šentjanške šole so šolo ustanovili leta 1884 kot zasebno šolo in je že v začetku 1985 postala deželna, to je javna šola. Do leta 1906 je kalska šola delovala na Branskem, s tem letom pa se je preselila v staro mežnarijo pri cerkvi sv. Martina na Kalu in še isto leto v novo sezidano šolsko poslopje. V zadnjem letu pred drugo svetovno vojno je bilo na kalski šoli 149 učencev. Te učence sta takrat poučevala učitelj, učiteljica in veroučitelj. Upad števila ucčencev do leta 1948 je bil zelo velik, saj je bilo na zacetku šolskega leta 1948- 1949 na šoli v dveh oddelkih s petimi razredu le še 57 učencev.
Tudi za ustanovitev osnovne šole na Velikem Cirniku so dali pobudo domačini. Šolo so blagoslovili in odprli 12. septembra 1938. Prvo leto je bilo v šoli 69, naslednjo leto 66 učencev. Leta 1948 je imela šola vpisanih 120 učencev.
Med drugo svetovno vojno so šolski poslopji na Kalu in Šentjanžu zasedli nemški vojaki. Šoli sta prenehali delovati in leta 1943 požgani.
Po vojni ( 11. januar 1946) je bilo vpisanih 256 otrok, pouk je bil organiziran v dveh učilnicah v prosvetni dvorani in pri Repovžu ( sedanja gostilna Repovž ). Leta 1949 je šola pridobila še eno učilnico pri Ermanu v Češnjicah, leta 1949 pa je učilnico v prosvetni dvorani nadomestila z prostori takoimenovane stare šole. Pouk je bil dvoizmenski.
Jeseni 1957 leta so zastavili temelje nove šole, nastopilo pa je vrsto težav, predvsem financnih in delo je počasi teklo. Dve učilnici sta bili odprti 31. januarja 1960, vsi učenci pa so priceli obiskovati pouk v novi šoli februarja 1961 leta.
Tudi osnovni šoli na Kalu in Velikem Cirniku sta bili obnovljeni in usposobljeni za pouk. Do priključitve k šentjanški šoli leta 1963 sta bili to samostojni šoli s po dvema do tremi kombiniranimi oddelki. Po narodnem heroju in domačinu Milanu Majcnu, ki je padel v neenakopravnem boju z nemškimi osvajalci dne 29. oktobra 1941 v Murencah pri Šentjanžu, se je šola poimenovala v OŠ »Milana Majcna« Šentjanž. Leta 1971 je šola pridobila še dodatni prostor – telovadnico. Ucenci so s tem pridobili prostor za zadovoljevanje potreb na športnem področju, izenačili so si pogoje v večjih in bolj razvitih krajih. Osnovni šoli Veliki Cirnik in Kal sta bili leta 1963 priključeni kot podružnici k centralni šoli v Šentjanžu, leta 1974 ( Veliki Cirnik ) in leta 1975 ( Kal ) pa so se vsi učenci s teh dveh podružnic zaradi premajhnega števila v oddelkih prešolali na centralno šolo. Od leta 1974 do 1981 je bil organiziran kombiniran oddelek od 1. do 4. razreda s prilagojenim programom. 1975. leta je bila uvedena celoletna priprava otrok na šolo ( mala šola ), leta 1978 se je predmetna stopnja organizirala v celodnevno osnovno šolo ( 10 let ). Uvedena je bila šola v naravi ( na morju ) za učence 4. razreda. Na osnovi samoprispevka in prispevkov v materialu in delu so se dogradile nove učilnice, obnovila streha in razširila kuhinja, kar je omogočilo uvedbo enoizmenskega pouka.
Šola je bila v vsem času svojega delovanja kulturno gibalo kraja in okolice. Mnoga priznanja, nagrade, diplome in pokali, ki krasijo šolske police, mnogi izdelki, ki so jih ustvarili učenci pri pouku ali ob njem, mnogi prispevki, ki so objavljeni v šolskih glasilih ali mladinskem in drugem tisku, mnoge proslave in nastopi šolskih otrok, vse to priča o široki dejavnosti otrok in učencev na šoli, o velikem poslanstvu šole, vse to usmerja in obvezuje šolo za še aktivnejšo in plodnejšo delo in doseganje še zahtevnejših ciljev.
Vir: 150 let šole v Šentjanžu
Spisal: Dragan TOMINC