TRETJA TRIADA 2017/18

Življenje v naravi –  v domu Gorenje pri Zrečah

V ponedeljek, 9. aprila 2018, smo se učenci 6., 7. in 8. razreda napotili proti CŠOD-ju, domu Gorenje. S prijatelji smo se že zjutraj veselili odhoda proti Zrečam. Vsi smo bili » oboroženi » s sladkarijami  in pripravljeni na odhod. Končno je pripeljal težko pričakovani avtobus in odšli smo iz našega dragega Šentjanža.

Vožnja nam je hitro minila, saj smo si krajšali čas z glasbo, pogovori…Prispeli smo v času kosila, zato smo se takoj  razdelili po sobah in že pri prvem obroku ugotovili, da je hrana res dobra. Popoldne smo spoznali vas Gorenje, cerkev sv. Kunigunde in tudi naše sostanovalce, gimnazijce, ki so se v domu Gorenje  pripravljali na maturo.

Seznanili smo se tudi z dežurstvom, redom v domu, urnikom…Pri večerni aktivnosti smo spoznali cirkuške elemente, kot so kitajski krožnik, žongliranje, obroče in ob 22. uri smo se odpravili k počitku.

Naslednji dan smo po jutranji telovadbi in zajtrku odšli na daljši pohod po okolici doma. Spoznali smo tudi gorsko kočo in po okusnem kosilu se nam je počitek prav prilegel.

Popoldne sem bila navdušena nad  plezanjem  po steni , in to tako zelo, da sem kar dvakrat preplezala steno do vrha. Sledila je okusna večerja in po njej smo sedmarji v košarki premagali šestošolce. Po utrujajoči tekmi smo kar popadali v postelje in hitro zaspali.

Nato se je jutranja rutina ponavljala vsak dan, preko dneva pa smo spoznavali različne stvari, od pohodov, lokostrelstva, spoznavanja dreves in kamnin, kurjenja ognjev, vezanja vozlov…V četrtek zvečer pa smo imeli v kleti pravi disko z lučmi, glasno glasbo…

V petek dopoldne smo se preizkusili še  v orientacijskem teku po vasi in njeni okolici. Kar dobro smo se izkazali. Ob dvanajstih je sledilo  zadnje kosilo v domu Gorenje in počasi smo se odpravili nazaj proti  Šentjanžu.

Ob prihodu domov smo staršem z navdušenjem pripovedovali, kako   poučno  in zanimivo je bilo življenje v CŠOD-ju pod Roglo.

Sara Žganjar, 7. Razred

 

Življenje v domu CŠOD  Gorenje

V ponedeljek, 9. aprila 2018, smo učenci od 6. do 8. razreda veselo prikorakali v šolo s potovalkami in kovčki ter se ob osmih odpeljali proti domu Gorenje. Okoli enajstih smo se nastanili v sobe, popoldne je bilo kar pestro in prvi dan se je za nas lepo končal.

Pred nami je že drugi dan v CŠOD-ju. Zbudili smo se  ob sedmih in po jutranji telovadbi, pospravljanju sob in zajtrku smo se odpravili na pohod. Ta dan mi je najbolj ostala v spominu popoldanska športna aktivnost plezanje, saj sem prva priplezala do vrha plezalne stene. Po večerji smo imeli športne igre, kjer smo do konca porabili energijo. Noč je tako hitro minila.

V sredo smo imeli naravoslovni dan; raziskovali smo kamnine in zdravilne rastline pod Pohorjem.  Popoldne smo nadaljevali z lokostrelstvom. Ob 18.30 smo imeli večerjo,  malo prostega časa, nato pa smo se odpravili na nočni pohod s petrolejkami. Bilo je zelo zabavno.

Predzadnji dan smo spoznavali listavce in iglavce ter se pozabavali z igrico, kjer smo morali imeti zaprte oči. Med delavnico z vozli nas je obiskala gospa Mojca s terapevtsko psičko Šapo. Skupaj sta nam pokazali nekaj trikov. Psičko Šapo smo sicer že poznali, saj je cel teden bivala z nami v domu.

V petek smo v  orientacijskem teku ponovili vse, kar  smo se naučili ta teden. Naša skupina – jelenčki – smo bili prvi v lovu na jelenčka. Nato smo imeli še kratko čistilno akcijo. Tudi pri pospravljanju sob smo se odlično odrezali, saj je vsak razred dobil priznanje za vedno pospravljene sobe. Zelo smo hvaležni učiteljem, ki so nas potrpežljivo učili in kuharicam, ki so nam cel teden odlično kuhale.

Po kosilu smo bili že zelo vznemirjeni, saj smo komaj čakali, da o naših dogodivščinah povemo staršem. Teden v domu Gorenje je bil čudovit in zabaven.

Jožica Bec, 7. razred

ŠAPA

V CŠOD-ju v domu Gorenje nas je v torek, 10.3.2018,  med popoldansko dejavnostjo lokostrelstva presenetila Šapa, terapevtska psička s svojo oskrbnico Mojco Trampuš.

Gospa nam je Šapo predstavila in pokazala nekaj različnih trikov. Nato smo ji skrili njeno igračko Losa, ona pa jo je z lahkoto našla…skakala je skozi oviri in nam s tačko pokazala,  v kateri roki se skriva prigrizek…

Na koncu smo spoznali še nekaj drugih pasem psov. Prebrali smo si besedila in jih postavili k ustreznim slikam. Čisto na koncu smo dobili še štampiljke in knjižna kazala.

Vsem je bila ta kratka predstavitev terapevtske psičke Šape zelo všeč.

Gospa Mojca, najlepša hvala za vašo prijaznost.

Maruša Komljanec, 6.razred

 

Kako smo so pripravljali  na kulturni program ob 8. februarju – slovenskem kulturnem prazniku?

Priprave so se začele že v decembru in potem ves januar. Učiteljici, gospa Helena in gospa Jožica,  sta nam razdelili vloge in besedila. Kar oddahnila sem se, ko sem izvedela, da bom brala vezni tekst, čeprav je bila to zame velika odgovornost, saj bom morala zelo natančno spremljati potek programa.
Vadili smo v jutranjih predurah ali pa po pouku, od 14. do 15. ure. Priznam, na vajah sem se nekajkrat tudi zmotila, a zato so vaje, kajne?
Generalko smo imeli dopoldne, in to pred sošolci, na predvečer kulturnega praznika pa kulturno prireditev za krajane Šentjanža in okolice.
Z našim nastopom sem bila zadovoljna in se že veselim naslednjega.

Sara Žganjar, 7. razred

Kar naenkrat je bil pred nami februar. Učiteljici sta nam že v začetku januarja povedali, da bomo nekateri nastopali na kulturni prireditvi.
Razdelili sta nam besedila in vaje so se začele. Brali smo in brali, se učili pravilnega naglašanja, tako da smo besedila znali že skoraj na pamet. Moje sošolke in sošolci so se pripravljali na dramatizacijo Prešernove Lepe Vide, jaz pa sem recitirala pesmi Nezakonska mati in Ribič. Nekateri so peli, igrali na instrumente; pripravili smo pester program.
V sredo, 7. februarja,  smo imeli generalko pred učenci naše šole. Priznam , da mi je bilo veliko težje nastopati pred sošolci kot pa zvečer  pred krajani Šentjanža. Naše delo je bilo lepo poplačano z aplavzom in naš trud ni bil zaman.

Jožica Bec, 7. razred

Priprave so se začele že v januarju. Čeprav se nam je 8. februar zdel še zelo daleč, smo se nanj kar urno pripravljali. Najprej sta nam učiteljici Jožica Pelko in Helena Hribar razdelili vloge za igro in za ostali program, ki sta ga pripravili.
In vaje so se začele. Na pamet smo se morali naučiti  besedilo, nato pa se je bilo potrebno vživeti v vlogo. Igrala sem kraljico in priznati moram, da je bilo kar težko.
Vse se je lepo izšlo, naš trud je bil poplačan, in sicer z glasnim in dolgim ploskanjem. Prešernova Lepa Vida mi bo še dolgo ostala v spominu.

Leja Musar, 7. razred

 

 

 

 

Naš kulturni dan  – ogled opere Deseti brat

 Že ob koncu preteklega šolskega leta smo izvedeli, da bodo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu  v jeseni uprizorili opero Deseti brat. Prijavili smo se in v četrtek, 23. novembra 2017, smo se z učenci od 6. do 9. razreda odpeljali v Novo mesto, kjer smo si opero  ogledali.

Vsebina prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča je zelo zahtevna in  brez priprav učenci  opere ne bi razumeli. Ta glasbena  zvrst jim  ni znana, saj so operno predstavo videli prvič, zato smo se na ta kulturni dan  pripravljali kar nekaj časa. Trud ni bil zaman in vesela sem  pozitivnih mnenj učencev. Njihovi odgovori so zanimivi in narobe bi bilo, če bi ostali samo na papirju…

Prvič v življenju sem bila v operi in bila mi je zelo, zelo všeč; še posebej Lovro, ki je imel lep in mogočen glas. ( Lea, 6. razred )

Všeč mi je bilo, kako so uprizorili Dražarjevo in Franckino poroko. Tudi Lovro in Manica sta bila super. ( Hana, 7. r. , Lea, Luka,  6. r.)

Opera Deseti brat mi je bila zelo všeč. Opero sem gledala prvič in bila sem prijetno presenečena. Spoštujem vse nastopajoče, saj vem, da so se za to predstavo zelo trudili. ( Leja, 7. razred )

Meni je bil všeč tisti pijanček Dolef, ker je bil smešen. ( Matija, Zala, 7. razred )

Najbolj zanimivo je bilo, ko je Krjavelj presekal hudiča na dva dela in je to pripovedoval zelo napeto.  (   Neža, 7. razred )

V operi sem bila prvič in bilo mi je všeč, saj sem doživljala predstavo, kot bi bila del nje. Čeprav sem zgodbo poznala, sem bila na koncu še vedno ganjena. ( Gaja, 7. razred )

Bilo je bolje, kot sem mislil, da bo. Všeč mi je bil stavek: » Trta nima grla, da bi vince žrla. » ( Luka,  Miha, Žiga, 9.r. )

Glede na to, da nisem ljubitelj opere, mi je bila zelo všeč. ( Nejc, 9. razred )

Opera mi je bila všeč in igralci so bili super. ( Maruša, 6. razred )

Najbolj mi je bilo všeč, ko so peli in plesali. Motilo me je, da niso govorili. ( Ema, 7. razred )

Všeč so mi bili različni karakterji igralcev ter glasba v živo. ( Sara, 7. razred )

Prvič sem v živo poslušala opero in moram reči, da mi je bila presenetljivo všeč. ( Taja, 6. razred )

Če sem prepisala  nekaj izvirnih odgovorov učencev, ki so bili nad opero navdušeni,   moram tudi pošteno priznati, da nekaterim učencem opera ni bila všeč, vendar so bili ti v manjšini.

Vesela sem, da smo učencem omogočili obisk operne predstave in upam, da vsaj  za nekatere to ni bila prva in zadnja opera, ki so si jo ogledali.

 Zapisala Majda P. Repovž

 

 

Pet dni smo preživeli v Spuhlji pri Ptuju…

Od 16. do 20. oktobra 2017 učenci 9. razreda OŠ Milana Majcna Šentjanž nismo imeli klasičnega pouka, ampak smo bili v življenju v naravi v domu ŠTRK  v Spuhlji. Tam smo imeli razne dejavnosti od kolesarjenja, boksa, kanuizma, spoznavanja kurentov ali korantov…

V ponedeljek smo se z avtobusom odpeljali proti Spuhlji. Med vožnjo, ki je bila zelo dolga, smo videli samo ravnino. Še tisti dan smo imeli kurentovo delavnico.  Spoznavali smo  dele kurenta.

V naslednjih dneh smo veliko kolesarili. S kolesi smo se peljali tudi do kanujev. Tam smo se razdelili v dve skupini. Tisti čas, ko se je ena skupina vozila s kanuji, je druga igrala nogomet ali košarko.

Naslednji dan smo plezali po plezalni steni. Najprej si nisem upala, a sem se kasneje le opogumila in preplezala približno 5 do 6 metrov.

Predzadnji dan pa smo imeli boks. Dobili smo vsak svoje rokavice in s trenerjem delali razne vaje. Zadnjih pet minut smo se še fotografirali in pri vratih nas je pričakal Dejan Zavec.

In že je bil tu petek in odšli smo domov. Teden je bil zanimiv, saj sem tam spoznala dobro prijateljico.

Katja Tandarič, 9. razred

 

V Spuhlji smo preživeli pet dni. Med tem smo spoznali ptujsko polje in tudi mesto Ptuj; od kod izvirajo kurenti in njihovo zgodovino. Na reki Dravi smo se vozili s kanuji, do tja pa smo se peljali s kolesi.

Imeli smo razne sprehode po naravi, nočni sprehod ter daljši pohod do Ptuja. Odšli smo tudi v center, kjer smo se naučili različnih tehnik boksa. Proti koncu se nam je pridružil tudi Dejan Zavec.

Zadnji dan smo si ogledali dvorec in Dominkovo domačijo,  ki prikazuje življenje v tipični panonski hiši.

Pet dni je hitro minilo in  odšli smo proti domu.

 

Miha Sladič, 9. razred

 

 

TEDEN OTROKA

Naravoslovni dan – planetarij

V petek, 29. oktobra 2017, smo imeli naravoslovni dan, ki je bil vezan na temo vesolja in evolucije.
Prvo uro smo pri predavanju veliko izvedeli o Luni, Soncu in Zemlji ter si ogledali nekaj krajših posnetkov. Tudi naslednjo uro smo nadaljevali s predavanjem, a tokrat o evoluciji. Predavatelj nam je lepo predstavil razvoj živih bitij skozi čas.
Pomalicali smo, nato pa je delo potekalo v skupinah; izdelali smo rakete iz plastenk in kartona, pa še nekaj kamenčkov in lepilnega traku smo potrebovali. Ko smo končali z delom, smo rakete položili na varno, kjer so ostale do zadnje ure, kajti pred tem nas je čakal še obisk planetarija. Meni osebno je bila ta ura zelo všeč, saj smo si skozi slike in posnetke ogledovali ozvezdja, planete…
Po obisku planetarija smo naše rakete odnesli na bližnji travnik, da bi jih  izstrelili. Plastenke smo napolnili z vodo in zrakom; zaradi pritiska smo jih  s pomočjo neke aparature lahko izstrelili. Rada bi se pohvalila, da je raketa naše skupine letela najdlje.
Res sem vesela, da imamo na naši šoli možnost pridobiti še širše znanje na tako zabaven način.

Janja Podlogar, 9. razred

 

GLASBENA DELAVNICA CAJON

  • Bilo mi je zelo všeč in zelo sem se zabavala. Upam, da se bo še kdaj ponovilo.(Lea)
  • Všeč mi je bilo, ko smo ustvarjali različne zvoke.(Uroš)
  • Ta instrument se mi zdi zelo zanimiv. Zdi se mi, da ga je lahko igrati, a za njega redko slišiš.(Taja)
  • Všeč mi je bilo, ker je vsak zaigral solo.(Hana)
  • Tega glasbila ne vidiš vsak dan.(Anže)
  • Še nikoli nisem imela možnosti igrati na ta instrument. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali spremljavo.(Jožica)
  • Lahko smo igrali zelo glasno, pa ni bilo nič narobe.(Nejc)
  • Predavatelj Jaka je bil zelo simpatičen(Katja, Nina, Ema, Nika, Janja, še ena Katja…..)
  • Z Jakom smo se zelo zabavali.(Matija)
  • V igranju tega instrumenta sem zelo uživala.(Hana)
  • Nikoli še nisem igrala na ta instrument in sem zelo uživala.(Ema)
  • Zelo rad bi imel ta instrument doma. Učitelj je bil zelo simpatičen. Zelo sem se zabaval. V dveh urah smo se res veliko naučili.(Anže)
  • Zelo super učitelj Jaka nas je učil igrati na cajon. Lansko leto smo tudi pri zboru igrali nanj. Znala sem vsa besedila pesmi, ker pojem vsak dan. Instrument mi je res všeč in vse je super zvenelo.(Nika)
  • Čeprav sem že poznala instrument, sta mi bili tisti dve uri igranja nekaj najboljšega v tistem dnevu. Da sploh ne govorim o našem učitelju Jaki, ki je vso stvar naredil še bolj zanimivo.(Janja)
  • Ko sem ujel ritem, je bilo zelo sproščujoče in zanimivo.(Gašper)
  • Nekateri ritmi so bili lahki, nekateri pa tako zahtevni, da sem se nekajkrat zmotil. Ampak mi je bilo všeč.(Luka)
  • Cajon sem prvič videl. Zdel se mi je kot ena škatla. Ko smo začeli igrati, mi je postal všeč.(Miha)
  • Prvič sem ga videl in igral nanj.(Matjaž)
  • Jaka zares obvlada ta instrument.(Žiga)

 

Teden otroka

Naša šola je v okviru tedna otroka pod geslom »Povabimo sonce v šolo« pripravila drugačen delovni teden. Ves teden smo imeli različne zanimive aktivnosti in dogajanja. V sredo so nam člani iz Društva za boljši svet pripravili poučno predstavo o medsebojnem sodelovanju. Za tem smo se vsi razredi odpravili v matično učilnico in nadaljevali z delavnicami v sodelovanju z enim od članov Društva za boljši svet, ki nam je razložil, kako okolica in vrstniki vplivajo na naše počutje in obnašanje. Sledila je še ura s svetovalno delavko, ki nam je povedala, kako je pomembno, da si med seboj zaupamo. Za ta namen smo se preizkusili v  nekaj socialnih vlogah in na koncu smo ocenili dan od ena do tri.

Naslednji dan smo na prvi učni uri podarili sončke krajanom z dobrimi mislimi in prijaznimi besedami, da jim polepšamo dan oz. jim podarimo sonce in pričaramo nasmeh. Delili smo jih naključnim ljudem v Šentjanžu. Vsi so bili zelo veseli in zadovoljni, nekateri tudi začudeni. Vsi učenci, ki so poklonili sonček z dobro mislijo so se lepo počutili, saj so vedeli, da so naredili dobro delo. Nekateri pa so imeli tremo, ki so jo morali še premagati. Sončke z lepimi besedami so delili v trgovini, kavarni in celo na domu starejše gospe. Bili smo navdušeni in veseli, zato ker smo polepšali dan sebi in ljudem, ki so prijeli sonček z lepo besedo.

Luka Lazar, 9.r

 

Evropski teden mobilnosti

 Od 18.  do 22. septembra je potekal evropski  teden mobilnosti. Cilj teh dni  je bil, da bi se vozili z javnimi prevozi, s kolesi ali pa več hodili peš. V petek, ko se je teden mobilnosti končal, smo se na igrišču OŠ Boštanj zbrali učenci osnovnih šol občine Sevnica.
Učenci od 6. do 9. razreda iz OŠ Milana Majcna Šentjanž smo se z avtobusom odpravili do železniške postaje v Tržišču, kjer so nam razdelili vozovnice. Z vlakom smo se peljali do Sevnice, nato pa smo se peš odpravili do OŠ Boštanj.
Tam je bilo zbranih že veliko otrok. Ves čas je igrala glasba, vozili smo se s štirikolesnikom, s kolesi, ter  se družili z vrstniki iz sosednjih šol. Sledila je kratka kulturna prireditev, nato pa nas je zabaval raper Zlatko.
Nekaj minut čez 12. uro smo se z avtobusom odpeljali nazaj proti Šentjanžu. Tako smo zadnji dan evropskega tedna mobilnosti preživeli malo drugače, bolj zanimivo.

Jožica Bec, 7. razred

V petek, 22. septembra 2017, smo se učenci od 6. do 9. razreda z javnimi prevoznimi sredstvi odpravili v Boštanj. Izpred šole smo se z avtobusom odpeljali do železniške postaje v Tržišču, nato z  vlakom v Sevnico, od tam pa do boštanjske šole kar peš.
Ob prihodu na cilj nas je pozdravila glasba, številni otroci so se vozili s kolesi, z barvnimi kredami risali po asfaltu…nato pa smo se še mi »opogumili« in se usedli na » štirikolesnik«. Iskreno rečeno sem se počutila kot petletni otrok, ki se vozi s svojim novim triciklom.
Učenci OŠ Boštanj so pripravili prav prijetno prireditev, ki sta jo popestrila šolska raperja, nato pa je nastopil še raper Zlatko.
Okoli 12. ure smo se z avtobusom odpravili nazaj proti Šentjanžu. Ta dan mi je bil res všeč in se že veselim dneva, ko bomo spet kam odšli.

Sara Žganjar, 7. razred

 

Bili smo na obrtnem sejmu v Celju

V torek, 12. septembra 2017, smo se učenci devetega razreda OŠ Milana Majcna Šentjanž z avtobusom odpravili v Celje na obrtni sejem.
Že takoj, ko smo prispeli, smo videli veliko množico ljudi, ki so čakali na  vrsto. Razdelili smo se v skupine in se dogovorili, da se prosto sprehajamo po sejmu  do določene ure. Pričelo je deževati, zato smo odšli v notranje prostore. Ogledali smo si razne delovne stroje in robote. Nekatere smo lahko tudi preizkusili. Mislili smo, da smo si ogledali že vse, a smo kmalu spoznali, da je ta sejem veliko večji, kot smo pričakovali. Ogledali smo si veliko zanimivih stvari, nam, fantom pa so bili še najbolj všeč razni traktorji in traktorski priključki, motorji in različna vozila.

In spet je prišel čas, da se zberemo na dogovorjenem mestu in se odpeljemo proti Šentjanžu. Bilo je zanimivo, saj smo videli vse mogoče stvari. Obrtni sejem bom sigurno še kdaj obiskal.

Miha Sladič, 9. razred

 

 

Letošnji devetošolci se že pridno pripravljajo na valeto.