TRETJA TRIADA 2017/18

 Pet dni smo preživeli v Spuhlji pri Ptuju…

Od 16. do 20. oktobra 2017 učenci 9. razreda OŠ Milana Majcna Šentjanž nismo imeli klasičnega pouka, ampak smo bili v življenju v naravi v domu ŠTRK  v Spuhlji. Tam smo imeli razne dejavnosti od kolesarjenja, boksa, kanuizma, spoznavanja kurentov ali korantov…

V ponedeljek smo se z avtobusom odpeljali proti Spuhlji. Med vožnjo, ki je bila zelo dolga, smo videli samo ravnino. Še tisti dan smo imeli kurentovo delavnico.  Spoznavali smo  dele kurenta.

V naslednjih dneh smo veliko kolesarili. S kolesi smo se peljali tudi do kanujev. Tam smo se razdelili v dve skupini. Tisti čas, ko se je ena skupina vozila s kanuji, je druga igrala nogomet ali košarko.

Naslednji dan smo plezali po plezalni steni. Najprej si nisem upala, a sem se kasneje le opogumila in preplezala približno 5 do 6 metrov.

Predzadnji dan pa smo imeli boks. Dobili smo vsak svoje rokavice in s trenerjem delali razne vaje. Zadnjih pet minut smo se še fotografirali in pri vratih nas je pričakal Dejan Zavec.

In že je bil tu petek in odšli smo domov. Teden je bil zanimiv, saj sem tam spoznala dobro prijateljico.

Katja Tandarič, 9. razred

 

V Spuhlji smo preživeli pet dni. Med tem smo spoznali ptujsko polje in tudi mesto Ptuj; od kod izvirajo kurenti in njihovo zgodovino. Na reki Dravi smo se vozili s kanuji, do tja pa smo se peljali s kolesi.

Imeli smo razne sprehode po naravi, nočni sprehod ter daljši pohod do Ptuja. Odšli smo tudi v center, kjer smo se naučili različnih tehnik boksa. Proti koncu se nam je pridružil tudi Dejan Zavec.

Zadnji dan smo si ogledali dvorec in Dominkovo domačijo,  ki prikazuje življenje v tipični panonski hiši.

Pet dni je hitro minilo in  odšli smo proti domu.

 

Miha Sladič, 9. razred

 

 

TEDEN OTROKA

Naravoslovni dan – planetarij

V petek, 29. oktobra 2017, smo imeli naravoslovni dan, ki je bil vezan na temo vesolja in evolucije.
Prvo uro smo pri predavanju veliko izvedeli o Luni, Soncu in Zemlji ter si ogledali nekaj krajših posnetkov. Tudi naslednjo uro smo nadaljevali s predavanjem, a tokrat o evoluciji. Predavatelj nam je lepo predstavil razvoj živih bitij skozi čas.
Pomalicali smo, nato pa je delo potekalo v skupinah; izdelali smo rakete iz plastenk in kartona, pa še nekaj kamenčkov in lepilnega traku smo potrebovali. Ko smo končali z delom, smo rakete položili na varno, kjer so ostale do zadnje ure, kajti pred tem nas je čakal še obisk planetarija. Meni osebno je bila ta ura zelo všeč, saj smo si skozi slike in posnetke ogledovali ozvezdja, planete…
Po obisku planetarija smo naše rakete odnesli na bližnji travnik, da bi jih  izstrelili. Plastenke smo napolnili z vodo in zrakom; zaradi pritiska smo jih  s pomočjo neke aparature lahko izstrelili. Rada bi se pohvalila, da je raketa naše skupine letela najdlje.
Res sem vesela, da imamo na naši šoli možnost pridobiti še širše znanje na tako zabaven način.

Janja Podlogar, 9. razred

 

GLASBENA DELAVNICA CAJON

  • Bilo mi je zelo všeč in zelo sem se zabavala. Upam, da se bo še kdaj ponovilo.(Lea)
  • Všeč mi je bilo, ko smo ustvarjali različne zvoke.(Uroš)
  • Ta instrument se mi zdi zelo zanimiv. Zdi se mi, da ga je lahko igrati, a za njega redko slišiš.(Taja)
  • Všeč mi je bilo, ker je vsak zaigral solo.(Hana)
  • Tega glasbila ne vidiš vsak dan.(Anže)
  • Še nikoli nisem imela možnosti igrati na ta instrument. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali spremljavo.(Jožica)
  • Lahko smo igrali zelo glasno, pa ni bilo nič narobe.(Nejc)
  • Predavatelj Jaka je bil zelo simpatičen(Katja, Nina, Ema, Nika, Janja, še ena Katja…..)
  • Z Jakom smo se zelo zabavali.(Matija)
  • V igranju tega instrumenta sem zelo uživala.(Hana)
  • Nikoli še nisem igrala na ta instrument in sem zelo uživala.(Ema)
  • Zelo rad bi imel ta instrument doma. Učitelj je bil zelo simpatičen. Zelo sem se zabaval. V dveh urah smo se res veliko naučili.(Anže)
  • Zelo super učitelj Jaka nas je učil igrati na cajon. Lansko leto smo tudi pri zboru igrali nanj. Znala sem vsa besedila pesmi, ker pojem vsak dan. Instrument mi je res všeč in vse je super zvenelo.(Nika)
  • Čeprav sem že poznala instrument, sta mi bili tisti dve uri igranja nekaj najboljšega v tistem dnevu. Da sploh ne govorim o našem učitelju Jaki, ki je vso stvar naredil še bolj zanimivo.(Janja)
  • Ko sem ujel ritem, je bilo zelo sproščujoče in zanimivo.(Gašper)
  • Nekateri ritmi so bili lahki, nekateri pa tako zahtevni, da sem se nekajkrat zmotil. Ampak mi je bilo všeč.(Luka)
  • Cajon sem prvič videl. Zdel se mi je kot ena škatla. Ko smo začeli igrati, mi je postal všeč.(Miha)
  • Prvič sem ga videl in igral nanj.(Matjaž)
  • Jaka zares obvlada ta instrument.(Žiga)

 

Teden otroka

Naša šola je v okviru tedna otroka pod geslom »Povabimo sonce v šolo« pripravila drugačen delovni teden. Ves teden smo imeli različne zanimive aktivnosti in dogajanja. V sredo so nam člani iz Društva za boljši svet pripravili poučno predstavo o medsebojnem sodelovanju. Za tem smo se vsi razredi odpravili v matično učilnico in nadaljevali z delavnicami v sodelovanju z enim od članov Društva za boljši svet, ki nam je razložil, kako okolica in vrstniki vplivajo na naše počutje in obnašanje. Sledila je še ura s svetovalno delavko, ki nam je povedala, kako je pomembno, da si med seboj zaupamo. Za ta namen smo se preizkusili v  nekaj socialnih vlogah in na koncu smo ocenili dan od ena do tri.

Naslednji dan smo na prvi učni uri podarili sončke krajanom z dobrimi mislimi in prijaznimi besedami, da jim polepšamo dan oz. jim podarimo sonce in pričaramo nasmeh. Delili smo jih naključnim ljudem v Šentjanžu. Vsi so bili zelo veseli in zadovoljni, nekateri tudi začudeni. Vsi učenci, ki so poklonili sonček z dobro mislijo so se lepo počutili, saj so vedeli, da so naredili dobro delo. Nekateri pa so imeli tremo, ki so jo morali še premagati. Sončke z lepimi besedami so delili v trgovini, kavarni in celo na domu starejše gospe. Bili smo navdušeni in veseli, zato ker smo polepšali dan sebi in ljudem, ki so prijeli sonček z lepo besedo.

Luka Lazar, 9.r

 

Evropski teden mobilnosti

 Od 18.  do 22. septembra je potekal evropski  teden mobilnosti. Cilj teh dni  je bil, da bi se vozili z javnimi prevozi, s kolesi ali pa več hodili peš. V petek, ko se je teden mobilnosti končal, smo se na igrišču OŠ Boštanj zbrali učenci osnovnih šol občine Sevnica.
Učenci od 6. do 9. razreda iz OŠ Milana Majcna Šentjanž smo se z avtobusom odpravili do železniške postaje v Tržišču, kjer so nam razdelili vozovnice. Z vlakom smo se peljali do Sevnice, nato pa smo se peš odpravili do OŠ Boštanj.
Tam je bilo zbranih že veliko otrok. Ves čas je igrala glasba, vozili smo se s štirikolesnikom, s kolesi, ter  se družili z vrstniki iz sosednjih šol. Sledila je kratka kulturna prireditev, nato pa nas je zabaval raper Zlatko.
Nekaj minut čez 12. uro smo se z avtobusom odpeljali nazaj proti Šentjanžu. Tako smo zadnji dan evropskega tedna mobilnosti preživeli malo drugače, bolj zanimivo.

Jožica Bec, 7. razred

V petek, 22. septembra 2017, smo se učenci od 6. do 9. razreda z javnimi prevoznimi sredstvi odpravili v Boštanj. Izpred šole smo se z avtobusom odpeljali do železniške postaje v Tržišču, nato z  vlakom v Sevnico, od tam pa do boštanjske šole kar peš.
Ob prihodu na cilj nas je pozdravila glasba, številni otroci so se vozili s kolesi, z barvnimi kredami risali po asfaltu…nato pa smo se še mi »opogumili« in se usedli na » štirikolesnik«. Iskreno rečeno sem se počutila kot petletni otrok, ki se vozi s svojim novim triciklom.
Učenci OŠ Boštanj so pripravili prav prijetno prireditev, ki sta jo popestrila šolska raperja, nato pa je nastopil še raper Zlatko.
Okoli 12. ure smo se z avtobusom odpravili nazaj proti Šentjanžu. Ta dan mi je bil res všeč in se že veselim dneva, ko bomo spet kam odšli.

Sara Žganjar, 7. razred

 

Bili smo na obrtnem sejmu v Celju

V torek, 12. septembra 2017, smo se učenci devetega razreda OŠ Milana Majcna Šentjanž z avtobusom odpravili v Celje na obrtni sejem.
Že takoj, ko smo prispeli, smo videli veliko množico ljudi, ki so čakali na  vrsto. Razdelili smo se v skupine in se dogovorili, da se prosto sprehajamo po sejmu  do določene ure. Pričelo je deževati, zato smo odšli v notranje prostore. Ogledali smo si razne delovne stroje in robote. Nekatere smo lahko tudi preizkusili. Mislili smo, da smo si ogledali že vse, a smo kmalu spoznali, da je ta sejem veliko večji, kot smo pričakovali. Ogledali smo si veliko zanimivih stvari, nam, fantom pa so bili še najbolj všeč razni traktorji in traktorski priključki, motorji in različna vozila.

In spet je prišel čas, da se zberemo na dogovorjenem mestu in se odpeljemo proti Šentjanžu. Bilo je zanimivo, saj smo videli vse mogoče stvari. Obrtni sejem bom sigurno še kdaj obiskal.

Miha Sladič, 9. razred

 

 

Letošnji devetošolci se že pridno pripravljajo na valeto.