DRUGA TRIADA 2015/16

V ŽIVLJENJU V NARAVI- 4. R

V ponedeljek, 23.5.2016, smo se z avtobusom odpeljali v Dom Čebelica. Tam nas je sprejela učiteljica Živa in z nami odšla na grad Bogenšperk. Tu je živel Janez Vajkard Valvasor. Popoldne smo odšli v gozd. Bilo mi je zelo všeč. Po večerji smo z učenci iz Rogaške Slatine igrali med dvema ognjema.

Naslednji dan smo se zbudili in po zajtrku smo se igrali zanimivo igro o kroženju vode. Nato smo odšli k potoku. Merili smo hitrost vode, širino potoka in lovili živali. Po kosilu smo streljali z loki. Zabavno je bilo. Zvečer smo imeli štafetne igre in nato odšli spat.

V sredo dopoldne smo kurili ogenj, po malici smo plezali. To je bilo zares super. Po kosilu smo šli v gozd, kjer smo se igrali  »prehranjevalo verigo«. Tam je šele bilo zabavno. Po večerji smo imeli kviz in nato šli spat.

Po zajtrku smo odšli na pohod po Zaplaških stezicah. Izvedeli smo veliko novega o rastlinah in živalih, ki tam živijo. Popoldne smo izdelovali panjske končnice, nato pa odšli na travnik, kjer smo lovili živali. Po večerji smo imeli poslovilno zabavo.

V petek zjutraj smo po zajtrku začeli s pospravljanjem sob in pakiranjem. Dopoldne smo preživeli v gozdu, kjer smo se igrali super igrice in tako spoznavali življenje različnih živali. Vrnili smo se v dom, se poslovili in se odpeljali domov.

Preživela sem res lepe dni v Življenju v naravi.

Taja Ajnihar, 4. razred

Še nekaj misli učencev:

Tam mi je bilo najbolj všeč plezanje in lokostrelstvo. Lokostrelstvo mi je bilo všeč, ker sem zadela v rumeno. V gozdu mi je bila všeč igra prehranjevalna veriga. Zadnji večer pa sem najbolj uživala v plesu. ( Hana Gorenc)

V ŽVN mi je bilo najbolj všeč lokostrelstvo, prehranska veriga in plezalna stena. Pri lokostrelstvu smo se naučili, da lahko ena puščica prebode 3 ljudi. Prehranska veriga je bila odlična, naučili smo se veliko o živalih in se igrali. Plezalna stena je bila dobra, ko smo se spustili smo obviseli v zraku. (Lea Florjančič)

Najbolj mi je bila všeč zabava v četrtek zvečer, ker se je predstavila vsaka soba. (Luka Janežič)

Všeč mi je bilo lokostrelstvo, plezanje po plezalni steni. Najboljši učitelj je bil Rado, najboljša učiteljica pa Živa. Všeč mi je bil tudi grad Bogenšperk. (Anže Muhič)

Všeč mi je bilo streljanje z lokom. Dobro sem streljala in se imela super. Učitelj je rekel, da sem naravni talent. (Katarina Zupan)

Zelo mi je bilo všeč streljanje z lokom in plezanje po plezalni steni. Zelo zanimiva je bila tudi igra prehranjevalna veriga. (Uroš Bregar)

ŽVN si bom zapomnil po lokostrelstvu. Bil mi je res všeč. Super je bila tudi plezalna stena. Veliko sem se naučil. (Domen Lindič)

 

 

 

 

ZNAMENITOSTI NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI

Letos spomladi smo si ogledali našo krajevno skupnost Šentjanž. Naša vodička je bila Cveta Jazbec.

Šentjanž je mala dolenjska vasica, ki leži v kotlini. Poznana jo po narodnem heroju Milanu Majcnu in po  besedah, ki jih je izrekel dr. Janez Evangelist Krek: “Šentjanž je pušl’c Dolenjske”. V Šentjanžu je osnovna šola z vrtcem in novo telovadnico, cerkev sv. Janeza Krstnika z župniščem in ploščo, ki nas opozarja, da je tu umrl dr. Krek, pobudnik hranilnic in posojilnic ter poslanec na Dunaju. V kraju je še stara šola s spominsko ploščo padlim borcem in žrtvam okupatorja ter spomenik posvečen Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju.

Najprej smo se odpeljali v Budno vas, kjer stoji mogočna lipa stara 500 let. Čez preval Brunk je bila speljana rimska cesta. V cerkvi na Brunku je maševal Primož Trubar. Nadaljevali smo z ogledom hribovske vasi Leskovec, ki je najvišje ležeča vas v občini Sevnica. Od tu se vidi Snežnik, Kum, Lisca, Gorjanci, Sleme. Pod njo so Murnice, kjer sta padla naša narodna heroja. Na Sredniku so Benečani kopali bakreno rudo. Odpeljali smo se tudi v Podboršt in Cirnik. Za vasjo Hinje je mejni kamen, ki je med 2. svetovno vojno delil krajevno skupnost na nemški in italijanski del. V preteklih časih je bilo v naši krajevni skupnosti veliko mlinov, na kmetijskih površinah je rasel hmelj, v Šentjanžu pa še sedaj stoji sušilnica hmelja. Šola je bila tudi na Kalu in Cirniku. Veliko je tudi podružničnih cerkva, nabožnih znamenj, pilov in celo kužno znamenje. V Češnjicah, tako so rekli v starih časih vasi, kjer živim jaz, so že leta 1932 zgradili vodovod in napajalno korito. Zbiralnik vode je še sedaj v uporabi.

Dan je bil enkraten. Svojo vas Šentjanž imam rad in tukaj rad živim.

Urban Gorenjc Dokl, 5.r

 

Ankaran, 30. 5. 2016

Plavanje – 5.razred

23.5.2016- Obisk gradu Bogenšperk, 4.r

RIMLJANI

V sredo, 4. 5. 2016, smo se v šoli pri predmetu družba zelo zabavali. Razdelili  smo se v 3  skupine. Učiteljica nam je razdelila plakate in vprašanja. V moji skupini so bili Leja, Hana, Valentin, Anej in jaz. Napisati smo morali 4  odgovore o Rimljanih. Tema mi je bila zelo všeč, ker je bila zelo zanimiva. Ko smo končali z izdelavo plakata, smo ga predstavili. Najbolj pa mi je bilo všeč, ko smo se za predstavitev oblekli v Rimljane. Zavili smo se v bele rjuhe. Bilo nam je zelo smešno. Še kdaj bi si želel takšen pouk.

 

Matija Dermelj, 5. r

 

DAN ZEMLJE

V petek, 22. 4. 2016, je bil ˝DAN ZEMLJE˝.  Na ta dan se spomnimo, kako zelo je pomemben pravilen odnos do našega planeta z vidika ločevanja in odgovornega ravnanja z odpadki, varčevanja s pitno vodo, omejevanjem izpustov toplogrednih plinov, varčevanja z energijo, odgovornega ravnanja z gozdovi in z živalmi, ki z nami delijo ta planet.

Tako smo imeli na OŠ Milana Majcna Šentjanž tehnični dan. Izdelovali smo izdelke iz odpadnih materialov.

Učenci petega razreda smo iz že uporabljenih majic in hlač izdelali nakupovalne vrečke in torbice. Nekateri učenci pa so iz ostankov hlač izdelali še žepke za telefone in tablice. Nato pa je še vsak izdelal izdelek po svoji volji.

Ta dan je bil res fantastičen!

Leja Musar

 

 

IDEJA ZA AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA

Plezanje

Ko sem bil majhen, sem veliko plezal po drevesih. Tudi sedaj mi je to všeč.

  1. maja 2015 sem na Kopitniku slučajno imel priložnost plezati po umetni steni. Bilo mi je zelo všeč, zato me je mami vpisala v planinsko društvo Lisca, kjer deluje tudi plezalni krožek. Vpisanih je veliko dečkov in deklic različnih starosti. Vadimo v Športnem domu v Sevnici enkrat tedensko. V dvorani so tri umetne plezalne stene. Stene segajo do vrha dvorane in so različno zahtevne za plezanje. Najtežja je previsna stena. Pred plezanjem se ogrejemo s telovadnimi vajami. Za plezanje potrebujemo plezalni pas, katerega oblečemo. Nanj je pritrjena vrv za varovanje. Varujejo nas plezalni učitelji. Pri plezanju moramo biti zbrani. Ves čas moramo razmišljati, kako bomo prijemali oprimke in kam bomo stopili. Hkrati plezajo trije otroci, ostali pa se lahko igrajo igre z žogo, skačejo s kolebnicami ali opazujejo plezalce. Plezalni krožek hitro mine, čeprav traja 90 minut. Dve steni mi ne delata težav, malo težav imam le s previsno steno.

     Če mi previsne stene ne bo uspelo preplezati letos, mi bo pa naslednje leto. Plezanje me zelo      veseli.

Urban Gorenjc Dokl, 5.r

 

TO SMO MI

Peti razred to smo mi,
ki se kar naprej uči.
Fantje se naokrog podijo,
punce pa v zvezke strmimo.

Šola je prav zakon,
ko pa učiteljica v razred prihiti,
se pred očmi stemni
in nas močno zaskrbi.

Jožica Bec, 5. razred

 

ROŽA

Na travniku cveti
in nas spominja na pomladne dni.
Čez zimo nas zapusti,
a spomladi nas znova razveseli.

Na travniku jih naberemo cel šop,
da polepšamo vstop.
Prijetno dišé
in se sladko smejé. 

Trgam jih rada,
ker sem deklica mlada.
Verjamem v svoje sanje
in v šoli potrdim znanje.

Roža je lepa rastlina,
prav tako kot violina.
Rada jih imam,
vedno mi polepšajo dan. 

Sara Žganjar, 5. r

NAŠE SLIKANICE

V razredu smo se pogovarjali, da bo kmalu mesec februar. To je najkrajši mesec v letu. Letos pa bo za en dan daljši, saj je prestopno leto.
Za nas otroke je to zanimiv mesec, saj bo pust, zimske počitnice, moj rojstni dan, za vse državljane pa tudi slovenski kulturni praznik. Praznik je posvečen pesniku Francetu Prešernu, ki je napisal veliko lepih pesmi, med njimi tudi pesem z naslovom Zdravljica, katere predzadnja kitica je naša himna. V šoli smo se odločili, da bomo ta praznik proslavili tako, da bomo izdelali slikanice.
Slikanica je knjiga za najmlajše. Ko začenjamo brati, imamo radi knjige z veliko ilustracijami in malo besedila. Sličice pomagajo otroku pri razumevanju besedila, zato smo se z veseljem lotili dela. Vsak od nas si je izbral svoj naslov in si izmislil svojo zgodbico. Pisanje besedil nam je vzelo kar nekaj časa. Ilustriranje slikanic pa je bilo čudovito. Spomnil sem se, kako sem kot majhen fantič skupaj z mamico prebiral slikanice.
Nastalo je veliko slikanic, ki so različno dolge in bogate z ilustracijami. Vse pa so narejene z veseljem, zato si želimo, da bi naše slikanice predstavili staršem, sorodnikom in otrokom v vrtcu.

Urban Gorenjc Dokl, 5.r

SLIKANICE

 

 

Novoletni bazar- delavnice predmetna stopnja

TEDEN OTROKA

»NEKAJ TI MORAM POVEDATI«

V tednu otroka je bilo v šoli bolj zabavno kot sicer. V ponedeljek zjutraj nam je  učiteljica dala izziv,  da bi se pogovarjali z eno osebo s katero se še nikoli nismo. Čas smo imeli do petka. Uspelo  je skoraj vsem učencem. Med malico smo cel teden lahko gledali risanke ali pa poslušali pesmice, lahko pa smo od doma prinesli tudi svoje družabne igre ter se igrali z njimi. To mi je bilo zares všeč! Drugi dan smo kostanje, ki smo ga prinesli v šolo, dali kuhati kuharicam. Ko je bil kuhan smo ga pojedli celo skledo. Bil je zelo okusen.  Ta teden smo tudi ustvarjali iz naravnih materialov. Izdelali smo gozdne živali ter jih imamo sedaj pred učilnico na razstavi. Zbirali smo tudi star papir, da bi zbrali čim več denarja za razne izlete. Zelo smo se veselili četrtka, ker nam je učiteljica povedala, da gremo k konjenikom. Že zjutraj ob 8. uri smo se odpravili k njim. Tam smo se razdelili v 3 skupine, ki smo se potem menjale. Vse skupine smo bile na predavanju, ki je bilo zelo zanimivo. Izvedeli smo veliko novega o konjih. V drugi skupini smo metali   podkve in pa v tretji smo  jahali konje. To nam je bilo skoraj vsem najbolj všeč. Jaz sem bila takrat prvič na konju. Sem pa pri konjenikih opravila tudi izziv in se prvič pogovarjala z enim od konjenikov. Na koncu je bilo še spretnostno jahanje  ter pogostitev. Čas pri konjenikih je kar prehitro minil in morali smo nazaj v šolo. Vsem je bil ta dan zelo všeč in še enkrat hvala konjenikom! Zadnji dan pa so prišli še iz Zdravstvenega doma Sevnica in imeli predavanje  Preprečevanje poškodb. Izvedeli smo veliko o osebni higieni, o poškodbah in  drogah.
Teden otroka je bil vsem zelo, zelo všeč, a žal je teden otroka že minil.

Lea Prijatelj, 4. razred

 

Poročilo o dogodkih v Tednu otroka

Letos je teden otroka  potekal od 5.10. do 9.10.. Nosil je naslov Nekaj ti moram povedati.

V 4.razredu smo v ponedeljek dobili tedenski izziv, da izvemo nekaj novega o neznani osebi. V torek smo odšli h konjenikom. Najprej smo se razdelili v 3 skupine. V skupini, kjer sem bil jaz, smo najprej poslušali predavanje o konjih. Bilo je zelo zanimivo in poučno. Nato smo odšli na met podkve. Ni mi šlo najbolje. Nadaljevali smo z jahanjem. Jahal sem z atijem med prvimi štirimi. Sledil je met podkve zmagovalcev skupin. Ko so najboljši metalci prejeli nagrade, so nas postregli z slaščicami, čajem in sokom. Nato smo odšli v šolo na igrišče ter igrala. V sredo smo pekli kostanj. Tudi v četrtek smo jedli kostanj in igrali igro Štiri v vrsto. V petek sta nas obiskali medicinski sestri iz ZD Sevnica in nam predavali o higieni in zdravem načinu življenja.

Tako se je zaključil naš teden. Bil mi je zelo všeč. Najbolj se mi je vtisnil v spomin obisk konjenikov.

Uroš Bregar, 4. razred