Pet dni v Javorniškem Rovtu
Učenci OŠ Milana Majcna Šentjanž skoraj vsako šolsko leto pet dni preživijo v enem od centrov osnovnošolskih dejavnosti po Sloveniji. Učenci 6. in 7. razreda so bili letos v Javorniškem Rovtu. Tri učenke iz 6. razreda so življenje v tem domu opisale takole:
Učiteljica Darinka Livk nam je že v sredini aprila povedala, da bomo 5. junija odšli za pet dni v življenje v naravi. Že v soboto pred odhodom sem si vse spakirala ter komaj čakala, da gremo.
Tisto ponedeljkovo jutro smo se odpeljali. Vožnja je trajala dve uri in pol. Med potjo smo peli in se veselili. Ko smo prispeli, je malo deževalo, a nam to ni izbrisalo nasmeha z obraza.
V teh petih dneh smo počeli različne stvari, od plezanja po plezalni steni do pohodov ter veslanja s kanuji. Imeli smo tudi orientacijo s tablicami v okolici doma Trilobit. Ko je deževalo, smo izdelovali fosile iz mavca in jih pobarvali. Učili smo se tudi o zvezdah in o orientaciji v naravi.
Ob večerih smo se družili in igrali družabne igre z učenci iz OŠ Vuzenica. V četrtek zvečer pa smo ob ognju na prostem pekli hrenovke, ki so bile res okusne in čisto drugačne kot doma. Presenetili so nas tudi s torto, saj sta imela učiteljica in eden od učencev rojstni dan.
V teh petih dneh so nam poleg vsega drugega ocenjevali tudi sobe in naše obnašanje v času nočnega počitka. Vsak dan smo vse lepo pospravile in dobile čisto desetko.
Dnevi so hitro minevali in v petek smo bili vsi veseli, saj bomo kmalu videli svoje domače. Ta teden mi je bil res všeč in komaj čakam, da naslednje leto ponovno odidemo.
Sara Žganjar
Kraj Javorniški Rovt leži na Gorenjskem, v občini Jesenice. Dom se imenuje Trilobit po hroščih, ki so tam živeli pred davnimi časi.
V domu so bili istočasno z nami tudi učenci 8. a in 8. b iz OŠ Vuzenica na Koroškem. Čeprav so bili dve leti starejši od nas, smo se super razumeli.
Nekateri moji sošolci niso bili zadovoljni s hrano; meni so bili najbolj všeč zajtrki.
Neža Musar
V ponedeljek, 5. junija 2017, smo se odpravili v življenje v naravi v dom Trilobit. Že v avtobusu smo se vsi skupaj veselili novih dogodivščin. Ko smo prišli na cilj, nas je presenetilo veliko, globoko jezero pred domom.
Zaposleni so nam predstavili urnik ter nas podučili o hišnem redu. Razkazali so nam tudi sobe, v katerih smo spali. Veselo smo se lotili odpiranja prtljage, oblekli posteljnino ter dali oblačila v omare. Določili smo tudi dežurne učence. V domu so bili istočasno z nami tudi učenci iz OŠ Vuzenica, s katerimi smo se hitro spoprijateljili.
Vsak dan smo spoznavali nove učitelje, se naučili vožnje s kanuji, plezali po plezalni steni itd.; naši dnevi so bili obarvani bolj naravoslovno. Analizirali smo vodo iz potoka, razne prsti v gozdu, lovili živali v močvirju, opazovali rastline, hodili na pohode. Imeli smo tudi tekmovanje, ki se je imenovalo Trilobitlon.
V petek smo se poslovili od zaposlenih in od učencev iz OŠ Vuzenica ter se z avtobusom odpravili proti Šentjanžu. Starši so nas pred šolo že nestrpno čakali.
Teden je hitro minil in bil je čudovit. Vendar še vedno velja rek: » Povsod je lepo, a doma je najlepše.«
Leja Musar
Nagradni izlet za osvojeno bralno značko
V ponedeljek, 22. maja 2017, smo tisti, ki smo pridno brali in predstavljali knjige, odšli na nagradni izlet. Že zjutraj smo se odpravili v Celje, v kino.
Ob deveti uri smo si pred kinom Cineplexx kupili kokice, kokakolo ter druge prigrizke in se odpravili v kinodvorani, ki sta bili rezervirani samo za nas. Mlajši učenci so si ogledali animirani film Mali šef, starejši pa slovenski film Pojdi z mano. Film govori o štirih prijateljih, ki gredo na deželo, v neznano Slovenijo, da bi dobili nekaj zanimivih fotografij. Med iskanjem dobrih motivov v pokrajini, kjer je bil nekoč doma dedek enega od prijateljev, se izgubijo v gozdu. Poskušajo najti pot do doma, poklicati starše, a naletijo na številne nevšečnosti. Na poti bodrijo drug drugega in si pomagajo. Na koncu po dveh dneh le najdejo pot do lepe doline, kjer so doma prijazni ljudje.
Film mi je bil zelo všeč. Po ogledu smo bili več kot eno uro prosti in smo lahko odšli v trgovine ali na sladoled. Ob dvanajsti uri pa smo se z avtobusom odpeljali nazaj proti Šentjanžu. Dan je lepo minil in želim si še več takšnih dni.
Leja Musar, 6. razred
NAŠI KOLESARJI PONOVNO OBČINSKI PRVAKI
V sredo, 24. 5. 2017, je v Sevnici potekalo 49. občinsko kvalifikacijsko tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU«. Udeležili so se ga tudi učenci OŠ Milana Majcna Šentjanž. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz preverjanja teoretičnega znanja prometnih predpisov, spretnostne vožnje na poligonu ter praktične vožnje v prometu. Našo šolo so zelo uspešno zastopali naslednji učenci: Matjaž Knez, Luka Lazar, Miha Sladič, Alex Prijatelj, Žiga Lindič in Smiljan Podlogar.
Učenci OŠ Šentjanž so na tekmovanju v skupnem seštevku dosegli najmanj kazenskih točk in osvojili odlično 1. mesto ter tako postali občinski prvaki.
Najuspešnejši učenec iz naše šole je bil Matjaž Knez, ki je kot posameznik osvojil 1. mesto in se tako uvrstil na državno tekmovanje »Kaj veš o prometu«, ki bo v soboto, 27. 5. 2017, na Ptuju. Zmagovalec je za svoj uspeh prejel lepo nagrado, in sicer novo gorsko kolo.
Tudi 2. mesto je pripadalo OŠ Milana Majcna Šentjanž. Osvojil pa ga je Luka Lazar.
Vsem učencem ISKRENE ČESTITKE!
Mentorica Alja Felser
Bivanje v CŠOD Čebelica
PONEDELJEK, 15.5.2017
Danes smo se učenci 4. razreda odpeljali v Dom Čebelica. S potovalkami in kovčki smo se naselili v svoje sobe. Naša soba se imenuje Polhi, fantovska pa Lisice. Po urejanju sob smo se odpravili na malico. Jedli smo jabolka in pili čaj. Odpravili smo se v sobe, kjer smo imeli čas, da smo se spoprijateljili z učenci iz drugih dveh šol. Po kosilu smo odšli v gozd. Delali smo progo za »rejli«. Po malici smo imeli lokostrelstvo, nato smo pojedli večerjo in začeli pisati dnevnike.
Zala Krmelj, 4. Razred
Danes smo se z zelo dobrim avtobusom odpeljali v Dom Čebelica. Peljali smo se približno eno uro. Najprej smo imeli sestanek. Po kosilu smo odšli v gozd, delali smo »rejli« stezo za žogico. Fantje smo naredili najdaljšo progo. Potem smo šli na lokostrelstvo. Po večerji smo odšli na igrišče. Plesali smo in se igrali različne spoznavne igre. Najbolj mi je bila všeč »rejli« steza.
David Vozelj, 4. razred
TOREK, 16. 5. 2017
Danes smo drugi dan v domu Čebelica. Zgodaj zjutraj smo vstali in se oblekli. Pred zajtrkom smo imeli telovadbo. Dopoldne smo z učiteljem Matejem raziskovali drevesa. Pri učitelju Dragu smo kurili ogenj in pekli kruh na palici. Nato smo imeli kosilo. Pri popoldanskih dejavnostih smo z učiteljico Živo raziskovali prst. Z učiteljem Radom pa smo se pogovarjali o orientaciji. Končno smo imeli počitek. Po večerji smo odšli na sprehod v gozd. Tam smo jedli koprive in trgali smrekove vršičke. Nato smo prišli domov, se umili in kmalu šli spat.
Patrik Prijatelj, 4. razred
Danes smo zgodaj vstali. Po zajtrku smo šli v gozd, tam smo v skupini raziskovali drevesa. Potem smo kurili ogenj in pekli kruh. Po kosilu smo šli zopet v gozd. V gozdu smo nabirali različno zemljo in jo raziskovali. Ko smo prišli nazaj v dom, smo spoznali novega učitelja, ki nam je razlagal o orientaciji. Zvečer smo šli na sprehod. Ko smo se vrnili smo šli spat.
Alen Gorenjec, 4. razred
SREDA, 17.5.2017
V sredo smo vstali ob 7.00 uri. Nato smo se preoblekli in odšli na jutranjo telovadbo. Po telovadbi smo odšli na zajtrk. Sledilo je plezanje na umetni steni. Potem smo odšli v gozd, kjer smo postavljali zavetišča. Kmalu je bilo kosilo in nato prosti čas. Popoldne smo raziskovali življenje v gozdnih tleh in izdelali škratovo hišico. Po večerji smo se igrali različne zabavne igre na dvorišču.
Jure Razpet, 4. razred
Danes smo začeli dan z jutranjo telovadbo na igrišču. Potem smo odšli na zdrav zajtrk. Odličen je bil. Potlej smo odšli na plezalno steno in v gozd. Kmalu je bilo kosilo. Potem smo odšli zopet v gozd. Raziskovali smo gozdna tla in s Patrikom sva izdelala hišico za škrata. Po večerji smo odšli na igrišče, kjer smo spoznali igre, ki so jih nekoč igrali pastirji na paši.
Matevž Orešnik, 4. razred
ČETRTEK, 18. 5. 2017
Zjutraj smo imeli telovadbo. Po zajtrku smo šli na dolg pohod po Zaplaških stezicah. Najprej smo nekaj časa hodili po cesti, potem pa smo šli v gozd, okoli hriba do cerkve. Cerkev smo si lahko ogledali in se pred njo slikali. Cerkev je bil zelo zanimiva. Odpravili smo se nazaj v dom Čebelica, kjer nas je že čakalo kosilo. Potem smo imeli prosti čas. Popoldne smo se 3. in 4. razred igrali igro prehranjevalna veriga. Ko smo prišli nazaj smo imeli večerjo in po njej ples, ki je bil odličen.
Maja Krajnc, 4. razred
Zjutraj sem se zbudila ob 6.00 uri in smo se oblekle. Nato smo vsi učenci odšli na telovadbo. Po zajtrku smo imeli ocenjevanje sob in nato sestanek pred pohodom. Hodili smo po lepem bukovem gozdu. Na koncu smo odšli še ne ogled Zaplaške cerkve. Nato smo se vrnili nazaj v CŠOD Čebelica. Popoldne smo se igrali prehranjevalno verigo v gozdu. Jaz sem bila mesojedec. Zvečer smo imeli ples. To je bilo super.
Petra Knez, 4. razred
PETEK, 19. 5. 2017
V petek smo zaključili naš tematski teden GOZD v CŠOD Čebelica. Že pred zajtrkom so učenci začeli pospravljati svoje sobe in zlagati oblačila v kovček. Po ocenjevanju sob so prtljago odnesli v pritličje. Nato je učitelj Rado v Modri učilnici podal navodila in lahko se je začel Lov na lisico. Obe naši skupini sta imeli izenačeno število točk in sta si delili prvo mesto. V urejanju sob pa je zmagala skupina Polhi.
Poslovili smo se še od učencev iz Podkuma in Čemšenika, s katerimi so sklenili veliko novih prijateljstev, nato pa smo se polni novih doživetij odpeljai proti domu.
Učiteljica 4. razreda
Naravoslovni dan- Gozd
V sredo, 12. 4. 2017, smo imeli učenci 4. in 5. razreda naravoslovni dan na temo »GOZD«.
Prvi dve uri nam je gospod Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenija pripravil predavanje o gozdu. Izvedeli smo veliko zanimivih stvari. Nato smo pomalicali in odšli v gozd. Tam smo opazovali, poslušali, reševali učne liste ipd. Nato smo se razdelili v skupine. Vsaka skupina je morala uloviti majhno žival, jo dobro opazovati ter opisati in jo na koncu izpustiti nazaj v naravo. Potem pa smo iz materiala, ki smo ga našli v gozdu, izdelali gnezdo kot ptice. Odšli smo nazaj v šolo in se odpočili.
Zala Krmelj, 4. r
Kulturna prireditev »POZDRAV POMLADI«
V četrtek, 23. 3. 2017, je v Kulturnem domu Šentjanž potekala prireditev »Pozdrav pomladi«.
Namenjena je bila vsem mamicam, očkom, babicam, dedkom in vsem ostalim, ki v mesecu marcu praznujejo svoj praznik.
Učenci in učiteljice od 1. do 5. razreda smo pripravili kulturni program. Vsak dan smo pridno vadili in se hkrati tudi zabavali. Na prireditvi smo plesali, peli, recitirali, zaigrali različne dramatizacije; pripravili smo zelo pester in bogat program. Bilo je super.
Za konec pa nam je zapel še otroški pevski zbor pod vodstvom gospe Ane Vrhovšek. Ta dan mi je bil zelo všeč. Prepričana sem, da je bila prireditev všeč tudi vsem staršem in da je bil ta dogodek zelo lep začetek pomladi.
Lea Prijatelj, 5. r
KULTURNI DAN – Glasbeno-plesne delavnice
V sredo, 1. 3. 2017, smo imeli učenci od 1. do 5. razreda kulturni dan. Obiskali sta nas Sabina Rekanović, učiteljica plesa iz plesne šole Bolero ter glasbenica Andreja Župančič.
Na začetku nas je učiteljica Sabina popeljala v svet plesa. Plesali smo in plesali in na koncu kar nismo mogli verjeti, da smo se v tako kratkem času naučili celotno koreografijo. A urica je kmalu minila. Odšli smo v učilnico, kjer nas je pričakala gospa Andreja, ki pa nas je na malo drugačen način popeljala v svet glasbe. Na začetku smo peli, nato izgovarjali rime in zraven igrali s svojimi lastnimi inštrumenti. Izvedeli smo, koliko glasbil imamo že sami na sebi oz. v sebi. Igrali smo še z ropotuljicami, za zaključek pa smo ob glasbi še zaplesali.
Potem smo odšli v telovadnico, kjer je vsaka skupina pokazala, kaj se je naučila.
Za konec smo se vsi skupaj naučili ples na pesem Rock me. Ta dan mi je bil zelo všeč in za vedno mi bo ostal v lepem spominu.
Lea Prijatelj, 5.r
Srečanje lutkovnih skupin v Šentjanžu
V sredo, 29. marca 2017, smo imeli v Kulturni dvorani v Šentjanžu področno srečanje lutkovnih skupin, katerega se je udeležilo pet šol iz naše občine.
Prvi smo nastopili domačini, Lutkovna skupina Ostržek, ki smo se predstavili z igrico Kdo je pomagal medvedki? Imeli smo malo treme, a se je po nekaj minutah porazgubila. Ob koncu naše lutkovne predstave smo bili vsi zadovoljni, saj smo dali vse od sebe. Hvaležni smo učiteljici Nadi Lindič, ki nas je učila in nas spodbujala.
Drugi so nastopili osnovnošolci iz Tržišča z igrico Rokavička. Za njimi so se predstavili učenci iz OŠ Krmelj, nato pa sta sledili še lutkovni predstavi OŠ Sava Kladnika Sevnica in OŠ Boštanj.
Vse lutkovne predstave so bile prijetne in prisrčno odigrane, a mi najbolj poznamo svojo in bomo zelo veseli, če nas bodo povabili na regijsko srečanje.
Jožica Bec, 6. r
Bili smo v Planici – Zahvala Zavarovalnici Triglav
V četrtek, 23. marca 2017, smo šli učenci višje stopnje OŠ Milana Majcna Šentjanž v Planico. Zavarovalnica Triglav nam je namreč omogočila, da si gremo ogledat smučarske polete brezplačno.
Poleg plačanega prevoza in vstopnic pa smo dobili tudi zelene kape, bon za topel obrok ter nalepke.
V šolo smo morali priti že zelo zgodaj, ob pol šestih zjutraj. Do cilja smo se vozili tri do štiri ure, vendar nam je vožnja hitro minila. Prvič sem v živo videla brate Prevc in druge slovenske in tuje skakalce. Bilo je nepozabno.
Najlepša hvala, Zavarovalnica Triglav.
Leja Musar, 6.r
Učenci od 6. do 9. razreda OŠ Milana Majcna Šentjanž smo si v četrtek, 23. marca 2017, v Planici ogledali kvalifikacijsko tekmo v smučarskih poletih. Pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav smo se z avtobusom odpeljali v Planico.
Tam smo si lahko kupili zastave, troblje in druge navijaške pripomočke. Zavarovalnica Triglav je poskrbela tudi za topel obrok, kape in nalepke. Kljub slabšemu vremenu smo preživeli čudovit dan.
Okoli 14. ure smo se odpeljali nazaj proti domu. Tudi pot je bila zabavna, saj smo se s sošolci pogovarjali in zabavali. Tako je dolga vožnja hitro minila.
Alex Prijatelj, 7. r
Končno je prišel četrtek, 23. marec 2017. Zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali v Planico. Pot je bila dolga in z raznimi postanki smo se vozili kar nekaj časa. Nismo bili edini, saj so se tja vozili avtobusi s šolarji iz vse Slovenije.
Vreme ni bilo najlepše, malo je celo deževalo, a nas to ni motilo. Pred kvalifikacijami smo si nakupili navijaške rekvizite, kape in zastave. Pripravljeni smo bili za navijanje. Glasno smo piskali, trobili in vzklikali. Med gledalci sem opazil tudi predsednika vlade.
S skoki naših skakalcev nismo bili najbolj zadovoljni, veseli pa, da jih bo na tekmi skakalo šest. Letošnja sezona za našega lanskega zmagovalca Petra Prevca ni bila najbolj uspešna, kljub temu pa ga občudujem, saj se zelo trudi, veliko trenira in je vztrajen.
Dan je bil čudovit in domov sem prišel zelo zadovoljen.
Urban Gorenjc Dokl, 6. r
POZDRAV POMLADI
Tehniški dan v OŠ Milana Majcna Šentjanž
Zadnji dan v februarju je bil pustni torek, mi pa smo imeli tehniški dan z naslovom Ročnodelske delavnice. Ena ura je bila namenjena predavanju, štiri pa praktičnemu delu.
Predavanje gospe Milene Mastnak je bilo zelo zanimivo, saj smo izvedeli, kako pomembna je samooskrba, da kupujemo in jemo lokalno pridelano hrano in s tem podpiramo domače proizvajalce. Tako tudi vemo, da je izdelek svež, omogočamo zaslužek krajanom ter ohranjamo domače vrste, v izrednih razmerah pa bi imeli za nekaj časa zagotovljeno oskrbo s hrano.
Po končanem predavanju smo se razdelili v skupine po šest ali sedem učencev. Da je bilo skupin tako veliko, so nam s svojo prisotnostjo omogočili zunanji sodelavci, ki so poleg učiteljev vodili skupine, za kar se jim še enkrat najlepše zahvaljujemo.
V prvi skupini so izdelovali brezove metle, v drugi in tretji so pletli košare iz vrbovih vej ali stare plastike, v četrti so izdelovali rože iz krep papirja ter kvačkali broške in posebne rože, v peti so izdelovali zanimiva knjižna kazala, v naslednjih skupinah pa so vezli s šivankami in pletli s pletilkami. Ročnodelske delavnice so potekale dve uri pred malico in dve uri po njej.
Zadnjih dvajset minut smo pripravili razstavo izdelkov in vsaka skupina je na kratko predstavila svoje delo. Ta dan smo spoznali stare obrti in se naučili veliko novega, in to ne na dolgočasen ampak zabaven način. Bilo je super.
Gaja Ana Gorenc MarkoviČ, 6.r
KULTURNI DAN, 1. 3. 2017
Ko smo prišli v šolo, smo se vsi učenci od 1. do 5. razreda zbrali v telovadnici. Tam smo se razdelili v dve skupini. Naš razred je ostal v telovadnici, kjer smo se naučili zanimiv ples. Nato smo se zamenjali z drugo skupino. V učilnici 1. razreda nas je pričakala druga učiteljica. Najprej smo glasbo izvajali s svojim telesom, nato z ropotuljicami (jajčki). Tudi gibali smo se in pri tem uporabljali rutice. Nato smo peli zanimive pesmi izštevanke. Po malici smo šli nazaj v telovadnico. Tam nas je učiteljica plesne šole Bolero naučila zanimivega plesa na pesem Rock me. Dan mi je bil zelo všeč, saj sem se naučil novih plesov.
(David Vozelj, 4. razred)
Najbolj mi je bil všeč delavnica, kjer smo se naučili novih plesov.
(Petra Knez, Maja Krajnc in Zala Krmelj, 4. razred)
Najbolj mi je bil všeč ples na skladbo Modrijanov Rock me.
(Matevž Orešnik, Patrik Prijatelj, Jure Razpet, Alen Gorenjec, 4. razred)
Praznovanje stote ure slovenščine
Mesec februar in stota ura slovenščine. Že nekaj let ji namenjamo več pozornosti in tudi letos so se šestošolci odločili, da jo bodo praznovali.
Leja Musar je zapisala… Ko nam je učiteljica povedala za praznovanje stote ure, smo se tega zelo razveselili. Takoj smo začeli pripravljati scenarij. Vse ideje so bile zanimive, a izbrali smo samo tiste najboljše. Dogovorili smo se, da bo stota ura nepozabna. Punce smo pri likovnem pouku izdelale lep plakat 100. URA SLOVENŠČINE 6. RAZREDA. Pripravili smo kulturni program in vse ostalo. Imeli smo veliko dela, a nam je s skupnimi močmi uspelo.
» Ko je napočil dan praznovanja, smo bili že prvo uro vsi vzhičeni in veseli. Dekleta smo vadila pesem O, Vrba, katero smo želele res lepo zapeti. Tretjo uro pa se je začelo. Okrasili smo učilnico in …akcija! Jožica je prebrala nekaj lepih uvodnih misli, kako ponosni smo, da imamo materni jezik, ki zveni tako lepo kot noben drug; začeli smo s kulturnim programom, ki sva ga sestavili z Lejo. Veseli smo, da lahko praznujemo…« so besede šestošolke Sare Žganjar.
Bilo je še dosti časa, a smo vseeno še isti dan, ko nam je učiteljica povedala, da se nam približuje stota ura, začeli z delom. Pripravili smo kratek kulturni program, v katerem smo sodelovali vsi šestarji; seveda pa smo stoti uri nazdravili tudi z otroškim šampanjcem, in to pred tablo, na kateri je bil lep powerpoint z baloni na temo VSE NAJBOLJŠE, SLOVENŠČINA.
Tako se stote ure v svojem zapisu spominja Gaja Ana Gorenc Markovič.
Jožica Bec pa pravi: » Tisti torek smo ta težko pričakovani dogodek » ovili » v lep program, ki sta ga povezovali Sara in Leja. Vsi smo sodelovali; tudi fantje so imeli svojo točko. Ob mirni glasbi so brali lepe misli. Nato smo nazdravili z otroškim šampanjcem, malo prigriznili in naredili nekaj » selfijev », da nam bo ta dogodek ostal v spominu.«
Že nekaj let z različnimi generacijami praznujemo stoto uro slovenščine in mogoče si kdo misli, da to zame ni več zanimivo; ne boste verjeli, še vedno je, in to zelo. Vsako leto namreč doživim kaj novega in tudi letos sem bila prijetno presenečena nad tehnično dovršenim in zanimivim programom ter nad besedami, ki jih je v uvodu praznovanja prebrala šestošolka Jožica: » Veseli smo, da imamo prijazno in potrpežljivo učiteljico. Hvaležni smo za njen trud, ki ga vlaga v ure slovenščine, da bi se mi čim več naučili. Čutimo, da njeno delo ni samo podajanje učne snovi, ampak plemenito poslanstvo. »
Dragi šestošolci! Hvala vam za te besede, misli. Hvala tudi tistemu, ki jih je napisal. Premladi ste še, da bi jih razumeli, meni pa zelo veliko pomenijo, saj to svoje poslanstvo opravljam že mnogo let, a se mi zanj ni še nihče zahvalil, vsaj ne ob taki priložnosti in s tako izbranimi besedami. Vi ste prvi, zato sem vam še toliko bolj hvaležna.
Majda P. Repovž
Zima, zima bela …
Veter brije,
vsak ptiček se kam skrije,
lakota ga muči,
zavetja nima, sam je.
Zato brž orodje vzemimo,
ptičjo hišico zgradimo,
jo s slamo pokrijmo,
vanjo semena natrosimo,
nato pa jo k ptičkom položimo.
Snežna odeja
je vse barve prekrila,
drobna nežna cvetka
pod njo se je skrila.
Kar naj počiva,
naj do pomladi spi,
potem pa spet nov cvet naredi.
Gaja Ana Markovič Gorenc, 6. razred
Spet je zima, spet je mraz,
spet je tu mrzel zimski čas.
Starka bela nam snega obilo bo nasula,
sankače vesele v škornje bo obula.
Po hribu navzdol se sankamo vsi,
vmes pa še kakšna kepa prileti.
Leja Musar, 6. razred
… vrh gore sedela …
Ko bele snežinke padajo z neba,
vsi otroci v vasi zakličejo: » Hura!«
Že naslednje jutro zgodaj vstanejo
in si tople rokavice nadenejo.
Starši pa doma vsi jezni so,
ko led z avtomobilov strgajo.
Uboge živali si hrano iščejo,
da lačne to zimo ne ostanejo.
Otroci po šoli hitro domov hitimo,
da si sneženega moža naredimo.
Mamice čaj nam skuhajo
in še par piškotov spečejo.
Ko sonček prikaže se,
vsi žalostni od snega poslovimo se.
Sara Žganjar, 6. razred
Zima je prišla,
veselje nam prinesla.
Sneženi možje že stojijo,
otroci se sankat hitijo.
Ko pa v hišo pridemo,
hitro k peči se stisnemo.
Na mizi nas čaka topel čaj,
zato zdaj v hiši je pravi raj.
Jožica Bec, 6. razred
NOVOLETNI BAZAR
V Osnovni šoli Milana Majcna Šentjanž že nekaj let pripravljamo novoletni bazar. Letos smo se odločili, da ga bomo izvedli 24. novembra 2016. Izdelke, ki smo jih prodajali na bazarju, smo izdelovali v četrtek, 17. novembra. Učenci od 1. do 9. razreda smo naredili božično-novoletne okraske predvsem iz naravnega in odpadnega materiala.
Člani šolskega parlamenta smo poskrbeli za vezni tekst in okrasitev dvorane. Na novoletnem bazarju pa smo sodelovali številni učenci šole; nekateri so pripravili plesne, drugi inštrumentalne, pevske ter ritmične točke. Učenci od 1. do 5. razreda so program popestrili z deklamacijami, nekaj naših sošolcev pa pridno obiskuje glasbeno šolo in so se nam predstavili z instrumenti. Za zaključek pa nam je mladinski pevski zbor zapel dve pesmi, in sicer Zgodbo o prijateljstvu in Svet je tvoj, otroški pevski zbor pa Kekčevo pesem ter Malo miru.
Tako se je končal program in začela se je prodaja izdelkov, ki smo jih izdelovali. Denar, ki smo ga zbrali, bo šel v skupno dobro – šolski sklad.
Veseli smo, da naš trud ni bil zaman, saj smo nabrali kar nekaj denarja.
Jožica Bec in Gaja Ana Gorenc
NARAVOSLOVNI DAN
Bila je sreda, 5. 10. 2016. Ob 7.15 smo se učenci od prvega do petega razreda zbrali pred šolo. Dobili smo malico in pijačo. Najprej smo se odpravili v jamo Pekel. Tam so nas toplo sprejeli in povabili v njihov turistični dom. Okrepčali smo se z malico. Sprejela nas je vodička. Povedala nam je, kako se obnašamo v jami in katere živali živijo v njej. Izvedeli smo, po čem je jama Pekel dobila ime. Odpravili smo se v najširši del jame. Tam nam je vodička namenila nekaj besed. Večkrat smo se ustavili in pogledali kakšno zanimivost. Našli smo veliko skal v obliki živali. Videli smo tri metre visok slap. Videli smo tudi, kje se je ponesrečil jamar… Odpravljali smo se višje in višje, dokler nismo prišli do izhoda. Tam se je vodička poslovila od nas in odpravili smo se na avtobus.
Potovanja še ni bilo konec. Ogledali smo si tudi premogovnik Velenje. Tam je bilo zelo zanimivo. Posedli smo se na stole in čakali vodjo. Ko je prišel, smo šli v kuhinjo iskat rudarsko malico. Z dvigalom smo se spustili 300 metrov pod zemljo in prišli v rudnik.
Ogledali smo si različne simulacije ljudi v rudniku. Pojedli smo malico, poslovili smo se od vodiča in se odpravili domov. Ta dan se mi je zdel zelo zanimiv in zato ga nikoli ne bom pozabil.
DOMEN LINDIČ, 5. razred
Naravoslovni dan
V sredo, 5. 10. 2016, smo imeli učenci od 1. do 5. razreda naravoslovni dan.
Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na Štajersko, kjer smo si ogledali jamo Pekel. Pred vstopom v jamo nam je vodič pokazal skalo, na kateri smo zagledali hudiča. Nato smo šli v jamo. Hodili smo ob potoku do manjšega slapa, si ogledali številne kapnike, videli pa smo tudi nekatere jamske živali, in sicer netopirje ter rakce. Po prihodu iz jame smo pomalicali in se odpeljali v rudnike Velenje. Tam smo dobili rudarsko malico in se z dvigalom odpeljali v rov, kjer je bilo prikazano delo rudarjev. Najbolj zanimiv mi je bil prikaz delovne nesreče, ko so se pod našimi nogami zatresla tla. Iz rudnika smo se odpeljali z rudarskim vlakcem; bilo je zelo zabavno.
Ta dan je bil zelo zanimiv in poučen, saj smo se veliko naučili o delu v rudniku in o življenju v jamah.
Maja Krajnc
