Vse se je začelo nekega jutra pri likovnem krožku. Učiteljica nam je dala za nalogo naslikati sliko Bojana. Vsi smo Bojana seveda že poznali iz risanke. Naslikali smo prav lepe slike, a je učiteljica na natečaj Ekošole »Za najlepšo risbico Bojana« lahko poslala samo dve. Izbrala je mojo in Nežino.
Čez dva meseca je učiteljica meni in Neži sporočila krasno novico. Nežina slika je zasedla 1. mesto, moja pa 2 v drugi triadi. Obe sva bili zelo veseli in ponosni na sebe. S starši smo se udeležili tudi podelitve nagrad na sejmu Altermed v Celju. Dobili sva priznanje, tablo s sliko Bojana in barvo za pleskanje sob. Takrat so nam obljubili, da nas bo Bojan obiskal tudi na šoli, a o njem kar nekaj časa ni bilo ne duha ne sluha.
V sredo, 10.6.2015, pa nas je Bojan presenetil pri športni vzgoji. Hitro smo pohiteli v razred. Z Bojanom smo peli, plesali, barvali in se veselili. Barvali smo like Bojana izrezanega iz stiroporja. Bojan nam je za nagrado, ker smo bili pridni razdelil čokoladice z motivom barve JUB. Ko je Bojan odšel, je prišel še en drug fant, ki nam je naredil iz balonov kar smo hoteli. Kužka, srček, kačo, sabljo, rožico, metuljčka, kapo… Na žalost so potem odšli, ampak smo se vseeno imeli super z Bojanom in ta dogodek se bo nama z Nežo zagotovo zelo vtisnil v spomin.
Sara Žganjar, 4. razred
