SONČKI 2015/16

Dogodivščine otrok skupine Sončki v šolskem letu 2015/16

MUHASTI APRIL

Začeli smo s prvoaprilskimi šalami in lažmi. Otroci so imeli veliko željo, da bi se medsebojno šalili in se smejali na tuj račun. Prvega aprila jim je bilo to dovoljeno. V naslednjih dneh pa smo se nalog lotili z vso resnostjo in zagnanostjo.
Spoznavali smo deževnike in jih opazovali med gibanjem. Po želji so jih lahko imeli tudi na rokah. Spoznavali smo novo pokrajino – Notranjsko in njene značilnosti: najzanimivejša jim je bila človeška ribica, ki bo kmalu postala mama, Cerkniško presihajoče jezero in čarovnice na gori Slivnica. Tudi pesmico v notranjskem narečju smo se naučili.
Izkoristili smo lepo vreme in se odpravili na najdaljši pohod na Leskovec. Vsi udeleženci smo prišli gor, nazaj v vrtec pa ne. Se je kdo izgubil? Najmlajši so seveda izkoristili odsotnost starejših otrok in se takrat nemoteno zabavali v vrtcu.
Ker naj bi imel april muhasto, raznoliko vreme, smo ga pozorno opazovali in beležili spremembe na plakat. Otroci so se pri risanju vremenskih pojavov zelo potrudili, da bi bila razpredelnica čim lepša. Z malimi inštrumenti smo ponazarjali prve kapljice, pršenje, močan dež, točo, grom in strelo. O vremenu smo se naučili novo deklamacijo in pesmico.
Začeli smo z intenzivnimi vajami za gasilsko tekmovanje, ki bo potekalo 14. maja na Studencu. Mladi cicigasilci se vode ne bojijo, saj se zavedajo, da niso iz sladkorja. Pogumno in hitro prenašajo polna vedra vode, včasih jih zmoti le kakšen zunanji dejavnik, ki upočasni njihovo zagnanost.
Vsi nestrpni smo komaj dočakali dan, ko so otroci v vrtec pripeljali svoja kolesa. Spretnosti na kolesih so pokazali na šolskem igrišču v dopoldanskem času. Imeli smo bogat vozni park. Od triciklov, poganjalcev, do koles s in brez pomožnih koleščkov.
Opravili smo preizkus logike z reševanjem nalog v Cici Veseli šoli.
V tem mesecu smo razgibavali tako možgane kot tudi telo.

PRAZNIČNI MAREC

V tem času smo se intenzivno pripravljali na nastop, s katerim smo 9. marca razveselili mamice, očke, sestrice, bratce, babice, dedke in veliko drugih. Zaradi celoletnega projekta Spoznajmo Slovenijo, je bila tudi predstava obarvana s to temo. Pripovedovali in peli smo v različnih narečjih, opozorili na kulturno obnašanje in kako pomembno je prijateljstvo ter zaplesali za mamice. Zapeli smo tudi skupaj z otroki iz skupine Račke. Starše smo presenetili z izvirnimi darilci – šopek suhih rož za mamice in skodelica z domačim čajem za očke.
Marec je družinski mesec, ko smo spoznavali pomen ožjo in širšo družine ter slikali in risali mamice ter očke. Otroci imajo radi dan odprtih vrat med igralnicama, kjer se lahko celo dopoldne družijo z otroki druge skupine ali se igrajo v njihovi igralnici.
Spoznavali smo pokrajino Prekmurje in njene značilnosti. Naučili smo se tudi pesmico in deklamacijo v njihovem narečju.
Pomlad se je prebudila in nam na sprehodih razkazovala prve znanilce, ki smo jih razlikovali po obliki in barvi.
V Krmelju smo si ogledali tri otroške gledališke predstave, Nagajiva zima, Starši ter Sneguljčica malo drugače. Otroci so si vsako igro ogledali zbrano in z zanimanjem.
Proti koncu smo mesec velikonočno obarvali z izdelavo pirhov ter spoznavanju zajčje, kokošje družine in seveda samega praznika. Ob rajalni igri Didel, didel dajčka so radi sodelovali starejši in mlajši otroci ter se za kratek čas spremenili v poskočne zajčke. Zadnje dni pa smo že posvečali spoznavanju nove Slovenske pokrajine – Notranjske in njene značilnosti.

KULTURNI FEBRUAR

V začetku meseca smo se spominjali in utrjevali znanje o pesniku Francetu Prešernu. Spoznali smo, da je napisal slovensko himno, ki jo po besedah otrok slišimo kadar zmaga Peter Prevc. Prebrali smo pesmi Povodni mož in Pesnitev o lepi Vidi. Otroci so ju potem upodobili na papirju.
Raziskovali smo topnost živil v vodi. Shranili smo kozarec s sladko in kozarec s slano vodo. V približno treh tednih se je kozarec s slano vodo spremenil v »snežno« čašo, kar je bilo zelo zanimivo. Preko igre smo se seznanili s površinskimi merami, merili smo z blazinami, z ravnilom ter na steno zapisali višino otrok. Spoznavali in sestavljali smo geometrijska telesa po načrtu.
V okviru projekta Naša mala knjižnica smo prebirali zgodbe v nadaljevanjih z naslovom Pečka, kapica in puding. Osvajali smo kulturno vedenje in se naučili deklamacijo o tem.
V tem mesecu pa smo v pustnih maskah preganjali zimo. Na pustni torek smo v vrtec sprejemali maškare in ne otrok. Po rajanju smo se s prvo triado odpravili na povorko skozi naš kraj.
Spoznavali smo Štajersko in njene značilnosti. Pa tudi Butalce in njihove navade.
Zelo veliko pa smo se pripravljali za nastop za mamice in očke, da jih razveselimo v mesecu družine. Vedno pa smo izkoristili lepo vreme ter se odpravili v naravo na sprehod ali na igrala.

ZIMSKO VESELJE V JANUARJU

Ob koncu božično novoletnih praznikov nas je razveselilo tisočero belih snežink, ki so pobelile hribe in doline, ceste in stezice ter nas vabile na snežne radosti. Na travnatem igrišču za šolo imamo idealne pogoje za dričanje, kotaljenje, kepanje, valjenje velikih kep… Kar smo s pridom izkoristili do zadnjih snežnih dni. Veselje otrok je pritegnilo še nas vzgojiteljice, da smo se zadričale po strmini ter skupaj z otroki tvorile pravi snežni vlak. Podali smo se tudi na zimski pohod, kjer smo krepili moči s hojo po celem snegu. Takrat smo najmlajše pustili v vrtcu in smo se na pohod odpravili le s starejšimi otroki. Kljub utrujenosti pri hoji, so polni zagona in energije lazili na vrh hriba in se kotalili ali dričali navzdol. Znova in znova. Skratka, zamudili nismo niti trenutka na snegu in smo ga dodobra izkoristili.

Nekaj zimskega vzdušja smo prenesli tudi  v igralnico, ko smo na pokrove barv za fasado na šoli slikali snežne medvede, obenem pa spoznavali odtenke bele barve.

V okviru našega projekta pa smo v januarju spoznavali pokrajino Gorenjsko, njene geografske značilnosti in naravne znamenitosti. Ker se pokrajina nahaja »gor« so si otroci lažje zapomnili njeno ime, sami pa menijo, da je Gorenjska dobila ime po gorah:  gore-njska. Ogledali smo si slovenske filme o pogumnem in iznajdljivem Kekcu, ki je še Bedanca ugnal v kozji rog. Naučili pa smo se tudi deklamacijo in pesmico v gorenjskem narečju. Na začetku smo imeli vsi probleme z izgovorjavo, z vajo pa nam je šlo čedalje bolje.

Pridružili smo se mednarodnem projektu Naša mala knjižnica, kjer prebiramo različne knjige. Otrokom je bila najbolj všeč knjiga z naslovom Trapaste zgodbe. Ob njih smo se zabavali in nasmejali. Posledično so otroci reševali naloge iz delovnega zvezka, ki se nanašajo na zgodbe.

Januar smo zaključili s praznovanjem rojstnih dni in prihodom vodenih kozic.

ČAROBNI DECEMBER

Mesec december nam je prinesel veliko veselja in čarobnosti.
Imeli smo praznično urejeno mizo z božično novoletnimi pogrinjki, prižganimi svečkami, spremljala pa nas je nežna glasba, primerna za praznične dni. Manjkala ni niti smrečica z okraski in lučkami. Vsako jutro smo rajali okoli nje.
Izdelovali smo novoletne aranžmaje, snežake iz borovih storžev, svečnike iz rabljenih cd-jev ter novoletne voščilnice za starše.
Šolski otroci so nas vsako jutro razveseljevali z branjem zgodbic o zimi, božičku, sneženih možeh in drugih prigodah.
Z otroki in njihovimi starši smo se odpravili na izlet v čarobno Ljubljano. Tam smo se najprej z barko popeljali po reki Ljubljanici, se z vzpenjačo povzpeli na ljubljanski grad, na koncu pa smo si še ogledali z lučkami okrašen Prešernov trg. Kljub megli smo se imeli lepo ob druženju.
Največje pričakovanje pa je izpolnil prihod dedka Mraza, ki nas je tokrat obiskal kar v vrtcu. Otroci iz obeh skupin so mu najprej zapeli pesmice za dobrodošlico. Nekaj otrok se je opogumilo in so sami zapeli dedku Mrazu. In ta dobri mož ni prišel praznih rok. Za obe skupini je prinesel igrače, s katerimi se bodo otroci igrali v vrtcu, nato pa je obdaril še vsakega posebej. Kot je povedal, je bil vesel, da je lahko prišel med nas in da se drugo leto zagotovo vrne. Otroci pa so resno obljubili, da bodo v letu 2016 še bolj pridni.

RAZGIBANI NOVEMBER

V začetku meseca smo se v naši skupini pogovarjali o minljivosti ter o preteklem prazniku. Spoznavali smo živo in neživo naravo, njune značilnosti in ugotavljali razlike. Kmalu pa smo prešli na lepšo temo – rojstvo. Takrat se pokaže priložnost, da izvemo kdo pričakuje bratca ali sestrico. Otroci so podobo dojenčka narisali z barvicami.

Izvedli smo nov pohod in sicer v Koludrje in Birno vas. Prečkali smo potoček, se preizkusili v hoji po otoku, proti koncu pa smo se z malico iz nahrbtnika okrepčali na terasi naše snažilke ge. Cvelbar. Hoja ni bila naporna, saj so se otroci zapodili na igrala, kjer so užili zadnje minute na prostem.
Sončni dnevi so pripomogli k izpeljavi krosa – tek po neravnem terenu. Starejšim otrokom je bila všeč proga omejena z elastiko, saj so pretekli več kot je bilo potrebno. Pridno so šteli kroge ter nama vestno poročali število pretečenih krogov. Težko si je bilo zapomniti vse, a otroci so dobro vedeli vsak zase. Veliko smo se lahko igrali v gozdu, ga raziskovali in opazovali jesenske spremembe.

Bližal se je dan slovenskega zajtrka, ko imajo otroci iz cele Slovenije enak zajtrk, po možnost lokalne pridelave – kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Zaradi tega smo dali poudarek na zdravi prehrani, spoznali novo prehransko piramido, obnovili bonton pri mizi ter risali svojo najljubšo jed. Kljub temu, da otroci vedo kaj je zdravo in kaj ni, so se na listu kot najljubša jed pojavili narisani bomboni.
V bližnji okolici šole imamo učni čebelnjak Čebelarskega društva Šentjanž, katerega smo si v sklopu zdrave prehrane tudi ogledali. Razkazal nam ga je čebelar g. Skoporc. Čebele so sicer počivale, vendar smo jih nekaj vseeno videli. Otroci so si radi oblekli čebelarsko obleko ter si na glavo poveznili zaščitni klobuk.

V tem mesecu smo bili povabljeni še na ogled gasilskega doma v našem kraju. G. Šmit nam je pokazal opremo, ki jo potrebuje gasilec pri gašenju požara in pri reševanju ponesrečencev. Za pozdrav je vključil sireno na gasilskem tovornjaku, ki pa ni ugajala vsem otrokom, saj je bila preglasna. Čudno, čudno.

Zadnji sklop je bil trgovina. Spoznavali smo denar, si naredili denarnice in se igrali ustvarjalno igro trgovina. Otroci so se preizkusili v vlogi prodajalca in kupca. Pri igri se je opazil vzor staršev, saj so se med seboj vikali kot pravi kupci in prodajalci, bili so vljudni in čakali v vrsti.

ZABAVNI OKTOBER

Mesec oktober se je začel s tednom otroka, ko smo otrokom pripravili razne posebnosti. Za dobro jutro so nas razveseljevali šolarji z branjem zgodbic. Otroci so pozorno poslušali, kar se je izkazalo pri odgovarjanju na vprašanja. Zgodbice so se jim vtisnile v misli, saj so še kasneje razpravljali o njih.
V tem tednu sva vzgojiteljici pripravili dve ustvarjalni delavnici na temo gozd. Izdelovali so živali iz škatel za topljeni sir ter ustvarili sliko gobice v gozdu. Morali so rezati, lepiti, barvati in dobro jim je šlo od rok. Preizkusili pa so se tudi v gnetenju in oblikovanju gline. Uporabiti so morali veliko moči, da so glino lahko preoblikovali. Moč jim je dal kuhan kostanj, s katerim so se sladkali. Zaplesali in razgibali smo se s pomočjo balonov. V petek pa smo imeli dan odprtih vrat, sicer zaprte za obiskovalce, a odprte za otroke sosednje skupine. Otroci so hodili na obisk v drugo igralnico in se tam tudi igrali. Bilo jim je izredno zanimivo, saj so se naši po večini igrali pri sosedih, sosednji pa v naši igralnici. Kljub slabemu vremenu smo dobili priložnost za kratke sprehode, da smo si prezračili telo.
V sklopu projekta Spoznajmo Slovenijo smo si najprej pobliže ogledali obliko naše države, nato pa se osredotočili na Dolenjsko in Belo krajino. Spoznavali smo njune značilnosti, se učili in poslušali pesmice značilne za ti pokrajini, plesali ob petju pesmice Lepa Anka. Otroci so se preizkusili v risanju kozolcev, značilnih za Dolenjsko. Nastali so lepi izdelki.
Na obisk je prišla zobozdravstvena delavka, ki je otrokom povedala zgodbico o Lumpiju in Capiju, ki uničujeta mlečne zobke in s tem pokazala otrokom, kaj se zgodi, če si ne umivajo zob. Pokazala jim je kako se pravilno umivajo zobki, roke, kaj je zdrava prehrana in kako pomembno je gibanje na svežem zraku. Kasneje so si starejši otroci tudi umili zobe z njeno pomočjo.
Odpravili smo se na pohod v Murnice, kjer smo si ogledali spominsko obeležje vojnih herojev, Milana Majcna in Jančija Mevžlja. Najmlajši otroci so se zabavali v vrtcu, saj tako dolge poti nebi zmogli.
V zadnjem tednu pa smo ustvarjali čarovnice iz bučk, brali pravljice in uživali v igri zunaj.

SPOZNAVNI SEPTEMBER

V skupini Sončki se je v prvem mesecu novega šolskega leta začelo igrati, smejati, občasno jokati in zelo uživati 19 otrok od 1 do 6 leta starosti. Ker smo sprejeli pet novincev smo začetke namenili temu, da se seznanijo z redom, okoljem in ostalimi otroki v vrtcu. Predvsem pa, da so se navajali na čas brez mamice in očka. Po uvajalnem obdobju smo se podali v delo s tematskim sklopom – Jesen v vinogradu in sadovnjaku. Otroci so takrat spoznavali jesensko sadje, njegove značilnosti in ga okušali z zavezanimi očmi. Izvedli smo pohod v Rovinje, kjer smo si pobližje ogledali vinograd, kasneje pa smo zmleli grozdje in stisnili grozdni sok. Tako smo otrokom predstavili mlin in stiskalnico sadja. Otroci so stisnjen sok seveda tudi poskusili. Na temo sadja smo ustvarjali na različne načine in se naučili nekaj pesmic in deklamacij.
Na obisk je prišel policist, ki je otrokom predstavil svoj poklic in večino pripomočkov, katere uporablja pri svojem delu. Opozoril jih je na varno udeležbo v prometu in razveselilo nas je, koliko tega so otroci po večini že poznali. Prikazal nam je postopka pridobivanja prstnih odtisov ter preverjanja stopnje alkohola v krvi. Otroci so ga opazovali s strahospoštovanjem  ter občudovanjem, saj jim je kasneje temeljito razkazal svoje vozilo – policijski kombi za
prevoz zapornikov. Kdor je želel je lahko sedel vanj.
Septembra smo se veliko zabavali ob praznovanju rojstnih dni, pihanju svečk, plesa in igre.
Tematski sklop – Spoznajmo gobe pa nas je popeljal v gozd, kjer smo opazovali gozd, iskali različne gobe in gozdne plodove. V vrtcu smo naredili razstavo gob in ustvarjali možičke iz plodov.
Čaka nas še veliko ustvarjanja, igre in zabave.